@kiny
Iluzija, 99,99%
Boš videla. Vprašanje je le, če boš prepoznala vzrok, ko bo trpljenje sčasoma prišlo, ali ga boš takrat raje pripisovala tisoč drugim dejavnikom. Obdrži v spominu. Seme nosiš v sebi in si ga že zasadila. Razen seveda če nisi slučajno med tistimi 0.01%, ki uspejo kljub sovraštvu ustvarjati kaj uporabnega, dobrega. Potem se morda stvari nekoliko uravnovesijo. Čeprav zelo dvomim.
Procente sem si izmislil po občutku.
Tudi fantje jokamo, popolnoma brez sramu
Boris napisal/-a:@kiny
Iluzija, 99,99%
Boš videla. Vprašanje je le, če boš prepoznala vzrok, ko bo trpljenje sčasoma prišlo, ali ga boš takrat raje pripisovala tisoč drugim dejavnikom. Obdrži v spominu. Seme nosiš v sebi in si ga že zasadila. Razen seveda če nisi slučajno med tistimi 0.01%, ki uspejo kljub sovraštvu ustvarjati kaj uporabnega, dobrega. Potem se morda stvari nekoliko uravnovesijo. Čeprav zelo dvomim.
Procente sem si izmislil po občutku.
Ma ne bom rekla da to ni možn, sam js mislm da ne bo to vzrok mojega trpljenja. Moj trplenje je bil k sm bla z njim. Dobesedno.
^^"Krivec" trpljenja , ki ga omenjaš, so z veliko verjetnostjo luknje v samopodobi (po vsej verjetnosti v medosebni) in v čustveni zrelosti.
Pozitivna samopodoba je pogoj duševnega in osebnostnega ravnovesja.
Studio 12 - produkcija multimedijskih vsebin - Pogovori: Samopodoba
Več o samopodobi.
Ne vem, kako si razlagaš, kaj je to sovraštvo. In če to ločiš od prezira, branjenja svojega ponosa, jeze, nenaklonjenosti, odurnosti.
Sovraštvo je močno čustvo nenaklonjenosti, odpora do koga, navadno združeno z željo škodovati mu. Nacisti so npr. načeloma sovražili Jude. Ker je sovraštvo običajno dlje trajajoče, ga nekateri psihologi bolj kot med čustva prištevajo k vedenju, razpoloženju.
Freud je sovraštvo definiral kot stanje ega, ki hoče uničiti vir svoje nesreče. Če prisluhneš takim notranjim pojavom in uničiš=odpraviš vir nesreče, je to dobro. Problem pa je, ker ti bežiš od odpravljanja vira nesreče in tako te lahko sovraštvo čedalje bolj prežema in negativno vpliva nate in na tvoj odnos z določenimi ljudmi.
"Vselej nas mika, da bi žrtvovali prihodnost, ker želimo nemoteno uživali v sedanjosti." In potem se rado pometa probleme pod preprogo.
Pozitivna samopodoba je pogoj duševnega in osebnostnega ravnovesja.
Studio 12 - produkcija multimedijskih vsebin - Pogovori: Samopodoba
Več o samopodobi.
Ne vem, kako si razlagaš, kaj je to sovraštvo. In če to ločiš od prezira, branjenja svojega ponosa, jeze, nenaklonjenosti, odurnosti.
Sovraštvo je močno čustvo nenaklonjenosti, odpora do koga, navadno združeno z željo škodovati mu. Nacisti so npr. načeloma sovražili Jude. Ker je sovraštvo običajno dlje trajajoče, ga nekateri psihologi bolj kot med čustva prištevajo k vedenju, razpoloženju.
Freud je sovraštvo definiral kot stanje ega, ki hoče uničiti vir svoje nesreče. Če prisluhneš takim notranjim pojavom in uničiš=odpraviš vir nesreče, je to dobro. Problem pa je, ker ti bežiš od odpravljanja vira nesreče in tako te lahko sovraštvo čedalje bolj prežema in negativno vpliva nate in na tvoj odnos z določenimi ljudmi.
"Vselej nas mika, da bi žrtvovali prihodnost, ker želimo nemoteno uživali v sedanjosti." In potem se rado pometa probleme pod preprogo.
Imas prav.kiny napisal/-a:Boris napisal/-a:@kiny
Iluzija, 99,99%
Boš videla. Vprašanje je le, če boš prepoznala vzrok, ko bo trpljenje sčasoma prišlo, ali ga boš takrat raje pripisovala tisoč drugim dejavnikom. Obdrži v spominu. Seme nosiš v sebi in si ga že zasadila. Razen seveda če nisi slučajno med tistimi 0.01%, ki uspejo kljub sovraštvu ustvarjati kaj uporabnega, dobrega. Potem se morda stvari nekoliko uravnovesijo. Čeprav zelo dvomim.
Procente sem si izmislil po občutku.
Ma ne bom rekla da to ni možn, sam js mislm da ne bo to vzrok mojega trpljenja. Moj trplenje je bil k sm bla z njim. Dobesedno.
Men and women agree on one thing: they both distrust women.
Boris napisal/-a:^^"Krivec" trpljenja , ki ga omenjaš, so z veliko verjetnostjo luknje v samopodobi (po vsej verjetnosti v medosebni) in v čustveni zrelosti.
Pozitivna samopodoba je pogoj duševnega in osebnostnega ravnovesja.
Studio 12 - produkcija multimedijskih vsebin - Pogovori: Samopodoba
Več o samopodobi.
Ne vem, kako si razlagaš, kaj je to sovraštvo. In če to ločiš od prezira, branjenja svojega ponosa, jeze, nenaklonjenosti, odurnosti.
Sovraštvo je močno čustvo nenaklonjenosti, odpora do koga, navadno združeno z željo škodovati mu. Nacisti so npr. načeloma sovražili Jude. Ker je sovraštvo običajno dlje trajajoče, ga nekateri psihologi bolj kot med čustva prištevajo k vedenju, razpoloženju.
Freud je sovraštvo definiral kot stanje ega, ki hoče uničiti vir svoje nesreče. Če prisluhneš takim notranjim pojavom in uničiš=odpraviš vir nesreče, je to dobro. Problem pa je, ker ti bežiš od odpravljanja vira nesreče in tako te lahko sovraštvo čedalje bolj prežema in negativno vpliva nate in na tvoj odnos z določenimi ljudmi.
"Vselej nas mika, da bi žrtvovali prihodnost, ker želimo nemoteno uživali v sedanjosti." In potem se rado pometa probleme pod preprogo.
daleč od tega da mu hočm škodovat. To pa sploh ne. Js ga samo nočem vidt, kontaktirat z njim, ker mam določene in velike zamere do njega. Ker z mano ni lepo ravnou.
kiny napisal/-a:dons ti pa povem, da če ga kje vidm kadarkol v lajfu da se mi prkaže pred očmi ga tut pozdravm ne več, ga sovražm tko kukr nikol nubenga drzga ne bom !
kiny napisal/-a:daleč od tega da mu hočm škodovat. To pa sploh ne. Js ga samo nočem vidt, kontaktirat z njim, ker mam določene in velike zamere do njega. Ker z mano ni lepo ravnou.
Potem je neustrezno pisati, da ga sovražiš. Sovražiš kvečjemu medsebojni odnos z njim. Tega nisi sposobna vzdrževati, ob njem podoživiš neharmonizirane neprijetne občutke in misli, zato želiš tak odnos uničiti/izničiti/onemogočiti.
Z zamero želiš doseči neko poravnavo, zadoščenje oz. plačilo za prizadetost, ki si jo utrpela. Verjetno želiš z njo tudi kaznovati fanta s pasivno agresivnostjo - popolnim ignoriranjem. Sebe postaviš v vlogo nekega sodnika, ki izreče kazen: "Za to, ker si me prizadel, boš moral prenašati mojo zamero in se počutiti krivega."
Nekaj me pa zanima... želiš z zamero izsiliti opravičilo (če misliš da ne, pobrskaj malo po svojih čustvih, podzavesti, pa potem odgovori) in si pripravljena v tem primeru poboljšati odnos, ali bo ta zamera po tvojem trenunem mnenju iz principa trajna?
Kuhanje zamere slabo vpliva na naše duševno počutje, s tem pa tudi na naše zdravje. V neki raziskavi so ugotovili, da veliko število ljudi, ki so zboleli za rakom ima težave z izražanjem jeze in prizadetosti, to pa so zelo plodna tla za zamero.
^^Res je, samo jaz poznam malo primerov, kjer bi se dolgoročna zamera splačala. Ko je zamera orodje za napredovanje v medsebojnem odnosu, je to OK, ko pa je obratno od tega, je strup zamera sama.
Poznam tudi primere, kjer oseba, do katere nekdo goji zamero, sploh ni osveščena o tem, zakaj ji tista oseba zameri. Tako jo v bistvu kaznuje za neprijetnosti, za katere morda sploh ni ne kriva ne odgovorna.
V odnosih je potrebno znati komunicirati. In ko si obe osebi dovolj prizadevata s komunikacijo odpraviti težave, jih tudi odpravita. Zato je potrebno imeti v primeru, ko kdo nekomu nekaj zameri, vedno v mislih "kdo ni hotel prevzeti svojih odgovornosti in kdo je zbežal stran od problemov, ki jih je ustvarjal s svojo šibkostjo?". Nerazrešeni problemi se namreč radi vračajo oziroma pridejo na plano tudi v novih razmerjih.
Primer...
Kako bi se počutili, če vam zameri bližnja oseba s pasivno agresivno osebnostno motnjo, in če mislite, da niste bili razumljeni in da vam je ta oseba nekaj zamerila neupravičeno, oz. da je zamera nesmiselna?
http://www.psiha.net/aavsec/Osebnost_vaje/projekt0607povzetki.htm:
Poznam tudi primere, kjer oseba, do katere nekdo goji zamero, sploh ni osveščena o tem, zakaj ji tista oseba zameri. Tako jo v bistvu kaznuje za neprijetnosti, za katere morda sploh ni ne kriva ne odgovorna.
V odnosih je potrebno znati komunicirati. In ko si obe osebi dovolj prizadevata s komunikacijo odpraviti težave, jih tudi odpravita. Zato je potrebno imeti v primeru, ko kdo nekomu nekaj zameri, vedno v mislih "kdo ni hotel prevzeti svojih odgovornosti in kdo je zbežal stran od problemov, ki jih je ustvarjal s svojo šibkostjo?". Nerazrešeni problemi se namreč radi vračajo oziroma pridejo na plano tudi v novih razmerjih.
Primer...
Kako bi se počutili, če vam zameri bližnja oseba s pasivno agresivno osebnostno motnjo, in če mislite, da niste bili razumljeni in da vam je ta oseba nekaj zamerila neupravičeno, oz. da je zamera nesmiselna?
http://www.psiha.net/aavsec/Osebnost_vaje/projekt0607povzetki.htm:
Pasivno-agresivna osebnostna motnja: Osebe s to motnjo se vidijo kot nerazumljene, nesrečne, ponižane, neupoštevane, prevarane s strani drugih. So pesimistične, zagrenjene, razočarane, ogorčene. Čutijo se utesnjeno in omejeno zaradi pravil in oblastnosti nadrejenih, doživljajo pa tudi občutke krivde in lastne neustreznosti. Ponavadi se hitro razjezijo, potem pa jim je žal (Benedik, 2004).
Boris napisal/-a:
Nekaj me pa zanima... želiš z zamero izsiliti opravičilo (če misliš da ne, pobrskaj malo po svojih čustvih, podzavesti, pa potem odgovori) in si pripravljena v tem primeru poboljšati odnos, ali bo ta zamera po tvojem trenunem mnenju iz principa trajna?
nobenga opravičila nočem od njega, ker takga opravičila kar mi je on naredu pač ni! Enostavn nebi mu mogla oprostit nikol za vse kr mi je naredu. Sm ti povedala da ga u lajfu nočm več srečat.
In ni zamera iz principa ampak je na žalost zamera za vse kar je naredu. Ni me prevaral, da ne bo kdo mislu da sm zart tega tko zamerljiva do njega. Sj bi bla bl vesela da bi me prevarou, kot pa da me enostavno ni spustu stran, ne glede na to da sm ga prosila, nism se ga mogla losat, ne js ne moja familija, kr naprej je klicou use po vrst, men grozil......
Zato mu ne morm oprostit, ker tist v kr je on mene silu je š huje od nočne more.
kiny napisal/-a:Boris napisal/-a:
Nekaj me pa zanima... želiš z zamero izsiliti opravičilo (če misliš da ne, pobrskaj malo po svojih čustvih, podzavesti, pa potem odgovori) in si pripravljena v tem primeru poboljšati odnos, ali bo ta zamera po tvojem trenunem mnenju iz principa trajna?
nobenga opravičila nočem od njega, ker takga opravičila kar mi je on naredu pač ni! Enostavn nebi mu mogla oprostit nikol za vse kr mi je naredu. Sm ti povedala da ga u lajfu nočm več srečat.
In ni zamera iz principa ampak je na žalost zamera za vse kar je naredu. Ni me prevaral, da ne bo kdo mislu da sm zart tega tko zamerljiva do njega. Sj bi bla bl vesela da bi me prevarou, kot pa da me enostavno ni spustu stran, ne glede na to da sm ga prosila, nism se ga mogla losat, ne js ne moja familija, kr naprej je klicou use po vrst, men grozil......
Zato mu ne morm oprostit, ker tist v kr je on mene silu je š huje od nočne more.
Kako pa je prišlo do tega, da je začel groziti in kako je ta grožnja zgledala?
Kaj si narredila ti, ko je klical? Si prisluhnila temu, kar ti je sporočal, ali je bilo s tvoje strani ignoriranje prisotno že od začetka razpada zveze? Je pri tebi iskal kakšne odgovore, katere je potreboval, da bi te lahko spustil brez notranjih zavor?
Imaš kakšen primer vajinega pogovora iz časa, ko se se težave pojavile?
Lahko poveš še to, v kaj te je silil.
Boris napisal/-a:kiny napisal/-a:Boris napisal/-a:
Nekaj me pa zanima... želiš z zamero izsiliti opravičilo (če misliš da ne, pobrskaj malo po svojih čustvih, podzavesti, pa potem odgovori) in si pripravljena v tem primeru poboljšati odnos, ali bo ta zamera po tvojem trenunem mnenju iz principa trajna?
nobenga opravičila nočem od njega, ker takga opravičila kar mi je on naredu pač ni! Enostavn nebi mu mogla oprostit nikol za vse kr mi je naredu. Sm ti povedala da ga u lajfu nočm več srečat.
In ni zamera iz principa ampak je na žalost zamera za vse kar je naredu. Ni me prevaral, da ne bo kdo mislu da sm zart tega tko zamerljiva do njega. Sj bi bla bl vesela da bi me prevarou, kot pa da me enostavno ni spustu stran, ne glede na to da sm ga prosila, nism se ga mogla losat, ne js ne moja familija, kr naprej je klicou use po vrst, men grozil......
Zato mu ne morm oprostit, ker tist v kr je on mene silu je š huje od nočne more.
Kako pa je prišlo do tega, da je začel groziti in kako je ta grožnja zgledala?
Kaj si narredila ti, ko je klical? Si prisluhnila temu, kar ti je sporočal, ali je bilo s tvoje strani ignoriranje prisotno že od začetka razpada zveze? Je pri tebi iskal kakšne odgovore, katere je potreboval, da bi te lahko spustil brez notranjih zavor?
Imaš kakšen primer vajinega pogovora iz časa, ko se se težave pojavile?
Lahko poveš še to, v kaj te je silil.
Grožnje so ble sredi noči na domač telefon....da ga ne bom zapustila in da bo klicou nonstop, da ne bo dau miru.... pol je mojo mt klicou da delam največjo napako v življenju ker ga hočem pustit...da bo on skos k men prihajal pa tut če me ne bo doma, me bo počakou, če je treba ... da bom js že vidla, da bo dal mojo cifro vsm mojm kolegm da me b ojo vsi nonstop klical, da me bo nek počakou in takrt ne bom vidla več svojh sorodnikov, ker me bo kr nekam odpelou.....
Najprej k sm ga hotla pustit, sm mu lepo povedala, pač use sm mu lepo hotla obrazložit in on je pa samo neki cmerov in kr neki me z jokm prsilu da sva bla skp pa s tem da mu ne bo sploh pol več za žvet če bo brez mene. Uglavnem nism se ga mogla znebit, in iz dneva v dan je blo slabš...on je hotu k men prhajat js ga nism mogla več vidt, vedla sm da sm pod prisilo u tej zvezi. Z dneva v dan mi je biu bl ogabn, kakorkol sm mu probala na lep način dopovedat da mi ni do njega, da nej me že pusti na miru, da grem s svojmu lajfm naprej brez njega, on ni pustu. Skos so ble prisotne njegoe grožnje in ponoč k je celo hišo pokonc metou z svojim klicanjem.
Res sm se ga težko znebila. Pa vsega kr se je dogajal še naštela oziroma povedala nism, ker ni tolk prostora da bi loh napisala.
Upam da zdj zastopš, da kšne stvari pa ne more človk oprostit in da se človk bolš počut, če takga človeka u lafju več ne vid... tko da une tvoje teorije ne držijo v vseh primerih. Pa brez zamere.