no, sej sta že MsN in jullia_ povedali, kar mislim, samo to bi še dodala: ne razumet, da ga branim, ker to kar je naredil, ni prav in fer do tebe, ampak, vsaj čist malo ga pa moreš razumeti - kot prvo, fant je, sej veš kako je z njimi in smsi, kot drugo pa je imel zraven kolege, vrjetno tut konstantno alkohol v krvi pa še miljon drugih dejavnikov. ni opravičilo, sploh ne, vseeno pa malo olajša okoliščine, zato nima smisla jokat, s tem itak ne boš nič dosegla...
drugač sem pa tut js mela resnega fanta in je blo čist vse vredu, ko pa je bil s kolegi na morju pa tut skoraj nič glasu od njega, še odpisal ni vedno, kaj šele, da bi se oglasil ali poklical... pa nisem panike zganjala, ni mi bilo prav, seveda mi ni bilo, ampak tist teden sem že potrpela, sej je bilo enkrat in edinkrat.
Pomen prepirov
Če bi se že opredeljevala, kako jaz gledam na prepire, bi se najbrž morala pridružiti tvojemu fantu MsN (moj tipček pa k tebi 
).
Včasih si prepir pač jemljem preveč "na hard", čeprav vseeno, potem, ko prebolim, vidim, da je bilo za brez veze - prepir zaradi banalnosti, prepir zaradi moje/njegove trenutne slabe volje... Ko povzdigne glas (kar je tudi za njegove gene precej normalno), se takoj počutim preveč ogroženo in se skoraj zjokam, ker mislim, da me nima dovolj rad (če bi me imel, si namreč mislim, da ne bi smel izgubiti potrpljenja, ker sem zažgala zrezke - primer.) oz. si mislim, da mu ni dovolj mar za najino zvezo. Okej, ampak to vseeno mislim le za tisti trenutek - takoj, ko se namreč umirim, na njegovo reakcijo pogledam z realnega kota in ugotovim, da je bil to le trapast in povsem človeški odziv. Takoj se postavim na začetek, pred prepirom - za kar pa mislim, da tvoj fant ni sposoben?
Večkrat pomislim, da s takim človekom v prihodnosti nimam kaj delat - sama sem skrajno neprepirljiva oseba, ampak njegova večkratna slaba volja me čisto iztiri. Ampak potem se spomnim, da sem precej zahtevna na področju odnosov (preveč), kar potem vpliva na to, da ugotovim, da kljub tej njegovi (prepirljivi) "pomanjkljivosti" obstaja cela skupinica lastnosti, ki jih ne bi mogla najti pri nobenem drugem.
Zdaj neke univerzalne rešitve za to verjetno ni. Razen to, da on omili svoj pogled na prepire, hkrati pa ti brzdaš svoje, v tvoji glavi neškodljive, reakcije na določene situacije. Ni treba, da oba pridobita enak pogled na prepir (nemogoče in skoraj nezaželjeno), lahko pa vsaj malo omilita vsak svoje "stališče". Grem tudi jaz gradit v to smer .
Dasha! - pri tebi je pa popolnoma razumljivo, da si tako odreagirala. Tudi jaz bi bila neizmerno jezna. Mogoče tvoj fant še ni dojel pomena resne zveze, če sta skupaj šele pol leta? Je imel pred tabo že kakšno resno punco?
).
Včasih si prepir pač jemljem preveč "na hard", čeprav vseeno, potem, ko prebolim, vidim, da je bilo za brez veze - prepir zaradi banalnosti, prepir zaradi moje/njegove trenutne slabe volje... Ko povzdigne glas (kar je tudi za njegove gene precej normalno), se takoj počutim preveč ogroženo in se skoraj zjokam, ker mislim, da me nima dovolj rad (če bi me imel, si namreč mislim, da ne bi smel izgubiti potrpljenja, ker sem zažgala zrezke - primer.) oz. si mislim, da mu ni dovolj mar za najino zvezo. Okej, ampak to vseeno mislim le za tisti trenutek - takoj, ko se namreč umirim, na njegovo reakcijo pogledam z realnega kota in ugotovim, da je bil to le trapast in povsem človeški odziv. Takoj se postavim na začetek, pred prepirom - za kar pa mislim, da tvoj fant ni sposoben?
Večkrat pomislim, da s takim človekom v prihodnosti nimam kaj delat - sama sem skrajno neprepirljiva oseba, ampak njegova večkratna slaba volja me čisto iztiri. Ampak potem se spomnim, da sem precej zahtevna na področju odnosov (preveč), kar potem vpliva na to, da ugotovim, da kljub tej njegovi (prepirljivi) "pomanjkljivosti" obstaja cela skupinica lastnosti, ki jih ne bi mogla najti pri nobenem drugem.
Zdaj neke univerzalne rešitve za to verjetno ni. Razen to, da on omili svoj pogled na prepire, hkrati pa ti brzdaš svoje, v tvoji glavi neškodljive, reakcije na določene situacije. Ni treba, da oba pridobita enak pogled na prepir (nemogoče in skoraj nezaželjeno), lahko pa vsaj malo omilita vsak svoje "stališče". Grem tudi jaz gradit v to smer
.
Dasha! - pri tebi je pa popolnoma razumljivo, da si tako odreagirala. Tudi jaz bi bila neizmerno jezna. Mogoče tvoj fant še ni dojel pomena resne zveze, če sta skupaj šele pol leta? Je imel pred tabo že kakšno resno punco?
Iluzija, samo nekaj bi dodala k tvojemu zadnjemu odstavku. Razumljiva reakcija ni vedno pravilna.
Me lahko tukaj udrihamo po tipu, ki je kreten in jo je ignoriral cel tedn, ampak odgovor na vprašanje, kaj naj ona zdaj stori, pa imho definitivno ni: Prav je, da si znorela, vztrajaj pri svojem, ga bo že pamet srečala.
Me lahko tukaj udrihamo po tipu, ki je kreten in jo je ignoriral cel tedn, ampak odgovor na vprašanje, kaj naj ona zdaj stori, pa imho definitivno ni: Prav je, da si znorela, vztrajaj pri svojem, ga bo že pamet srečala.
jullia_ napisal/-a:Iluzija, samo nekaj bi dodala k tvojemu zadnjemu odstavku. Razumljiva reakcija ni vedno pravilna.
Me lahko tukaj udrihamo po tipu, ki je kreten in jo je ignoriral cel tedn, ampak odgovor na vprašanje, kaj naj ona zdaj stori, pa imho definitivno ni: Prav je, da si znorela, vztrajaj pri svojem, ga bo že pamet srečala.
Jap, res je. Ni pravilna in vsekakor je nezrela reakcija, je pa vseeno povsem človeška. Sem rekla, da bi sama odreagirala enako, vendar bi se verjetno kmalu tudi hotela pogovorit o tem. Torej - nasvet bi bil verjetno kaj v smislu pogovora (spet
) - in sicer pogovora brez obtoževanja in histeričnega joka. Da poiščeš razloge, zakaj je tako ravnal - in kakršnikoli pač že so, je potem v pričakovanju rešitev, ki jo poiščeš skupaj s partnerjem (zato sem tudi spraševala, če je to njegova prva resna zveza).
Jaz zdaj sicer nimam partnerja, ampak sem pa mela iste "probleme" kot jih pa ma Msn. Jaz sem odkrit tip in ko me neki razpizdi, to tudi povem (se skozlam ven, po domače). To pomeni, da dam to ven in ko se zbruham je kot da nebi bilo nič, vse po tastarem dalje. To pomeni, da povem, kaj me moti, kaj me je razčevaplo, da tudi on pove svoje ter da se zadeva razčisti, pozabi in gre dalje v morebitnem upanju, da se zadeve ne ponovijo.
In moji dedci tega niso nikoli razumeli. Z njimi bi mogla pa delat kot v rokavicah. Lepo, z občutkom, da jih ja nebi kaka beseda preveč przadela
.
Npr. ko sem pr enem neke bruhala lavo vun, je bil name jezen, čeprav sem mu rekla, da sem pač odkrit tip in da če mi neke ne paše, bom povedla, pole se pa menima naprej (svda isto prčakujem tudi od njega). Ker mu to ni pasalo, sem ubrala drugo pot. Bila sem tiho. Ko me je nekaj motlo, sem se ugriznila v jezik (sam jaz ne morm lih skrit, da me neke pizdi,hehe). Na koncu je že spet pizdo, da kak pa taj naj on ve, da je kaj narobe naredo, če pa nič ne rečem .
Skratka, oba se bosta mogla prlagodit, da se samo eden (npr. ti) nima smisla.
In moji dedci tega niso nikoli razumeli. Z njimi bi mogla pa delat kot v rokavicah. Lepo, z občutkom, da jih ja nebi kaka beseda preveč przadela
.
Npr. ko sem pr enem neke bruhala lavo vun, je bil name jezen, čeprav sem mu rekla, da sem pač odkrit tip in da če mi neke ne paše, bom povedla, pole se pa menima naprej (svda isto prčakujem tudi od njega). Ker mu to ni pasalo, sem ubrala drugo pot. Bila sem tiho. Ko me je nekaj motlo, sem se ugriznila v jezik (sam jaz ne morm lih skrit, da me neke pizdi,hehe). Na koncu je že spet pizdo, da kak pa taj naj on ve, da je kaj narobe naredo, če pa nič ne rečem
.
Skratka, oba se bosta mogla prlagodit, da se samo eden (npr. ti) nima smisla.
Tonja napisal/-a:To pomeni, da povem, kaj me moti, kaj me je razčevaplo, da tudi on pove svoje ter da se zadeva razčisti, pozabi in gre dalje v morebitnem upanju, da se zadeve ne ponovijo.
Kot sem že povedala, problemov se ne more kar pozabit, saj moraš imet v mislih, zakaj je do tega prišlo in se trudiš (in ne upaš) da do istih pogojev ne bo več prišlo.
Tonja napisal/-a:In moji dedci tega niso nikoli razumeli. Z njimi bi mogla pa delat kot v rokavicah. Lepo, z občutkom, da jih ja nebi kaka beseda preveč przadela.
Najprej, da ne bo pomote, te nič ne napadam, sam rada bi tole pokomentirala. Jaz zvezo ne dojemam, tako da bi lahko partnerju lahko rekla karkoli bi mi v danem trenutku zapasalo, tudi med prepirom ne. Od fanta pričakujem, da mi ne bo govoru grdih besed, ker se hoče pač zdret name in spravt vn iz sebe negativno energijo. In tudi sama ga ne zmerjam oz. govorim grdih besed.
Sicer pa dasha! še en dokaz več, da v navalu jeze in v času afektov ne moreš reševati problemov. Najprej se ti lepo pomiri, šele nato začnita reševati problem. Ne pravim, da je tvoj fant ravnal pravilno, ker te razumem, da te s takimi stvarmi razočara (še posebej, če nekaj obljubi), vendar se moraš zavedati, da bi tudi ti lahko odreagirala bolj prijazno in manj pretirano.
How many years can some people exist before they're allowed to be free?
The answer, my friend, is blowin' in the wind.
The answer, my friend, is blowin' in the wind.
Freaky, kar si napisala, imaš prav, pa vendar jaz ne dajem velikega pomena nekim banalnim stvarem. MIslim, da se MsN in njen večinoma kregata glede malenkosti, saj (predvidevam) ne živita skupaj, nimata otrok,...
Jaz sem se tudi razburla zaradi "malenkosti". Primer npr. ko sma se z bivšim zmenla da grema nekam, pa se ga je čriček nakomiro, da niti gledat ni mogo in sem ga mogla pole jaz spravit v pojslo ko neko bebiko, da ne omenim niti tega, da tak nisem vidla tistega kraja, kamor naj bi šla . Svda da sem mu povedla svoje nasledn dan, češ, da se ne drži tega kar reče, pa da je smotan (brez uporabe besed kot so prasec, svija, kurva ipd). Pa sem mu povedla svoje in pozabla, kar je blo.
To je bil neki primer, ker se mi zdi, da pač u takih zvezah, kjer nisi en drugemu nekak "obvezan" tak nekih hudih problemov sploh nebi smelo bit.
Drugo je, če se gre potem za stvari, ko živiš skupaj, maš familijo in tako, potem so tut problemi malo drugačnega pomena in jih ne moreš pozabljat ampak reševat in neponavljat.
Jaz sem se tudi razburla zaradi "malenkosti". Primer npr. ko sma se z bivšim zmenla da grema nekam, pa se ga je čriček nakomiro, da niti gledat ni mogo in sem ga mogla pole jaz spravit v pojslo ko neko bebiko, da ne omenim niti tega, da tak nisem vidla tistega kraja, kamor naj bi šla
. Svda da sem mu povedla svoje nasledn dan, češ, da se ne drži tega kar reče, pa da je smotan (brez uporabe besed kot so prasec, svija, kurva ipd). Pa sem mu povedla svoje in pozabla, kar je blo.
To je bil neki primer, ker se mi zdi, da pač u takih zvezah, kjer nisi en drugemu nekak "obvezan" tak nekih hudih problemov sploh nebi smelo bit.
Drugo je, če se gre potem za stvari, ko živiš skupaj, maš familijo in tako, potem so tut problemi malo drugačnega pomena in jih ne moreš pozabljat ampak reševat in neponavljat.
Okej, očitno sem malce drugače interpretirala tvoj post. Sem mislila, da so bile tvoje reakcije veliko bolj burne (beri: uporaba žaljivih besed). Zdaj vse jasno.
Banalne stvari sicer niso toliko pomembne, vsaj ne v tistem trenutku. Sem pa mnenja, da nekateri problemčki delujejo precej nepomembni, a ko pa pride do nekega večjega problema in pogledaš za nazaj ter vidiš, da so bile takšne majne težave, majhni nesporazumi še kako pomembni, da je sploh prišlo do velikaga problema.
Banalne stvari sicer niso toliko pomembne, vsaj ne v tistem trenutku. Sem pa mnenja, da nekateri problemčki delujejo precej nepomembni, a ko pa pride do nekega večjega problema in pogledaš za nazaj ter vidiš, da so bile takšne majne težave, majhni nesporazumi še kako pomembni, da je sploh prišlo do velikaga problema.
How many years can some people exist before they're allowed to be free?
The answer, my friend, is blowin' in the wind.
The answer, my friend, is blowin' in the wind.
iluzija..ja, to je njegova prva resna zveza
hvala usem za nasvete, z vašo pomočjo sm razmisla o vsem še iz druge strani..moja reakcija je bla pretirana, kljub temu pa njemu zarad tega nebi blo treba bit nesramen in zadirčen do mene. tko da ja, oba sva nardila napake...
danes popoldne sem se nehala trmat, pa sem ga poklicala.šla sva v naravo, se pogovorila in zmenila, da bova prepir pustila za sabo, ker bi blo škoda zarad najinga prvega prepira vse kar mava, zavržt.
hvala usem za nasvete, z vašo pomočjo sm razmisla o vsem še iz druge strani..moja reakcija je bla pretirana, kljub temu pa njemu zarad tega nebi blo treba bit nesramen in zadirčen do mene. tko da ja, oba sva nardila napake...
danes popoldne sem se nehala trmat, pa sem ga poklicala.šla sva v naravo, se pogovorila in zmenila, da bova prepir pustila za sabo, ker bi blo škoda zarad najinga prvega prepira vse kar mava, zavržt.
no ja, men se tud zdej ko je na morju manj javla... pač razumem da je trenutno s kolegi na morju pa da je skos z njimi pa da se majo fajn... ampak sm si rekla da bom že potrpela pa ne bom tečna.
sam da ne bo delu kakšne neumnosti tam na morju pa je kul
(drugač pa konc takoj, tuki sm si pa oblubla da ne delam izjem-varanje pa to!)
ok, če se ti cel teden ne jav je res mal bedno, ampak sej zdej sta se pogovorila?
sam da ne bo delu kakšne neumnosti tam na morju pa je kul
(drugač pa konc takoj, tuki sm si pa oblubla da ne delam izjem-varanje pa to!)
ok, če se ti cel teden ne jav je res mal bedno, ampak sej zdej sta se pogovorila?
MsN napisal/-a:
Srčica*, saj ne kričim, problem je, da med prepirom na kup namečem vse mogoče, kar se mi zdi v tistem trenutku narobe, potem pa vidim, da pretiravam. In težko je izbrisati že povedano, vsaj osebi, ki jo s tem prizadeneš.
hm... tukaj pa lahko rečem samo,da dobro,d a se zavedaš, da to ni prav, zdaj pa še ti manjka le volja, da to odpraviš... ne bo šlo čez noč, ampak gre pa stavri spremenit, če vztrajaš... če pa kdaj še vedno pretiravaš, pa se mu potem opraviči, pa pač povej, da se trudiš, ap delaš na tem, da bi to odpravila, ampak da naj te poskuša razumet, da bo to nekaj časa trajalo..
verjamem, da ti bo uspelo... nič se ne sekriaj... odkrila si kaj je narobe, zdaj pa le delaj an tem, da to spremeniš, pa bodo stvari v vajini zvezi spet bolj sproščene...
"moški znajo odlično povedati svoje zadnje besede in oditi z odra"
Meni gre pa najbol na živce, ko se skregava zarad najbol nepomembnih stvari...vsaj meni se tko zdi 
Učerej sm pršla z morja...sm bla s starši za en teden...pa sva se skoz dopisvala in res lepe stvari....komaj sem čakala da ga videm
Pa se učerej pogovarjava in reče, da gre na eno žurko...pa če lahko pridem, ker me hoče videt in da bi bla skupei...
Pa pač nisem mogla, ker nisem mela prevoza, pa nekej je še pršlo vmes...
Pa je biu najprej mal nejevoljen, ampak me je poklicov, da je uedu pa naj ne bom žalostna, da se bova pač dans vidla...In jst sm misnla da je use uredu, pač se ne bo svet podrl ane če en večer ne bova skupei...Pol me pa zvečer kliče, da sem use zajebala in da on hoče bit zmano...in da on skoz do mene pride, jst pa nikol ne morem do njega...Sem se pol res zasekirala in jokala...ampak se mi še vedno ne zdi, da sem naredila kaj narobe...
Kaj se vam zdi??
Učerej sm pršla z morja...sm bla s starši za en teden...pa sva se skoz dopisvala in res lepe stvari....komaj sem čakala da ga videm
Pa se učerej pogovarjava in reče, da gre na eno žurko...pa če lahko pridem, ker me hoče videt in da bi bla skupei...
Pa pač nisem mogla, ker nisem mela prevoza, pa nekej je še pršlo vmes...
Pa je biu najprej mal nejevoljen, ampak me je poklicov, da je uedu pa naj ne bom žalostna, da se bova pač dans vidla...In jst sm misnla da je use uredu, pač se ne bo svet podrl ane če en večer ne bova skupei...Pol me pa zvečer kliče, da sem use zajebala in da on hoče bit zmano...in da on skoz do mene pride, jst pa nikol ne morem do njega...Sem se pol res zasekirala in jokala...ampak se mi še vedno ne zdi, da sem naredila kaj narobe...
Kaj se vam zdi??
-
Gost
lubii*, meni se tak prepir ne zdi nepomembna stvar. Najprej je kao vse vredu, potem te kliče in je vse narobe. Očitno se nekaj kuha v njegovi glavi ... Poskusita se pogovoriti. Če si ti imela tehten razlog, zakaj ne moreš priti (pa četudi ga ne bi imela in ti preprosto ne bi bilo za iti na zabavo), potem je nekako za razumeti, kaj pa se je dogajalo v vmesnem času, ko je on ugotovil, da si v resnici vse zajebala, pa ne vemo, zato ga povprašaj.
Tukaj se strinjam freaky - včasih izgleda, da se kregamo zaradi banalnosti, ampak ponavadi so le-te izraze neke globlje napetosti med dvema, ki pride na dan šele, ko zares poči. Zato ne podcenjevat drobnih znakov, ki kažejo, da nekaj vseeno ni ok.
Tonja, prav imaš, da par, ki ne živi skupaj in nima otrok, verjetno nima nekih ogromnih življenjskih problemov, a vseeno ne gre podcenjevati težav, ki nastanejo v vsakem odnosu ne glede na to, kakšne so objektivne okoliščine. Zdi se mi čisto logično, da imava tudi midva težave, ne pričakujem, da jih ne bi smela imeti, saj obstajajo še druge teme, katere lahko vzpodbudijo prepire, ne le otroci in skupno bivanje. Če bi bilo tako, potem bi bili vsi pari, ki le 'hodijo', višek popolnosti - pa niso, ker gre ravno tako za dva človeka, ki ju družijo sorodnosti in razlike, torej se je treba neprestano prilagajati, spoznavati in usklajevati. In za mladega človeka je to nekaj smrtno težkega
Iluzija, tudi jaz sem neprimerno večkrat slabe volje (ali karkoli že to je) kot moj fant in tudi njega pogosto iztiri, ker ne ve, ali je vzrok on ali kaj drugega. Pogosto je kaj drugega, a moja dejanja govorijo v njegovo smer - spet, napaka pač.
Tukaj se strinjam freaky - včasih izgleda, da se kregamo zaradi banalnosti, ampak ponavadi so le-te izraze neke globlje napetosti med dvema, ki pride na dan šele, ko zares poči. Zato ne podcenjevat drobnih znakov, ki kažejo, da nekaj vseeno ni ok.
Tonja, prav imaš, da par, ki ne živi skupaj in nima otrok, verjetno nima nekih ogromnih življenjskih problemov, a vseeno ne gre podcenjevati težav, ki nastanejo v vsakem odnosu ne glede na to, kakšne so objektivne okoliščine. Zdi se mi čisto logično, da imava tudi midva težave, ne pričakujem, da jih ne bi smela imeti, saj obstajajo še druge teme, katere lahko vzpodbudijo prepire, ne le otroci in skupno bivanje. Če bi bilo tako, potem bi bili vsi pari, ki le 'hodijo', višek popolnosti - pa niso, ker gre ravno tako za dva človeka, ki ju družijo sorodnosti in razlike, torej se je treba neprestano prilagajati, spoznavati in usklajevati. In za mladega človeka je to nekaj smrtno težkega
Iluzija, tudi jaz sem neprimerno večkrat slabe volje (ali karkoli že to je) kot moj fant in tudi njega pogosto iztiri, ker ne ve, ali je vzrok on ali kaj drugega. Pogosto je kaj drugega, a moja dejanja govorijo v njegovo smer - spet, napaka pač.
MsN napisal/-a:Iluzija, tudi jaz sem neprimerno večkrat slabe volje (ali karkoli že to je) kot moj fant in tudi njega pogosto iztiri, ker ne ve, ali je vzrok on ali kaj drugega. Pogosto je kaj drugega, a moja dejanja govorijo v njegovo smer - spet, napaka pač.
No pa saj to s slabo voljo mi je najbolj zanimivo... Če sem jaz slabe volje, me on lahko v trenutku spravi v dobro voljo in na svoj (ne)problem kmalu pozabim. Ko pa je slabe volje on... Jaz nikakor nimam moči, da ga spravim v boljšo voljo. In kot si ti rekla, da tvoj fant misli, da je vzrok za to slabo voljo on - sama mislim enako... Kar pa me običajno privede v patetičen jok, ki pa nekako popravi stvari (
). Najhuje je to, da se te težave zaveš pa ne znaš nič kaj pametnega ukrepat proti temu... Ena vrsta čustvene nestabilnosti - v glavi imaš, da mora biti med partnerjema vse popolno in ko ni, te čisto vrže.