Imate ločene starše?

[sarica20]

Moja starsa sta se skoraj locila oz sta mela samo premor za dve leti (zivela sta narazen) pa se mi zdi, da nimam zaupanja pri sedanjem partnerju in prejsnih tudi ne, ker me je strah da bo me zapusto tako kot je mene in mamo moj oce. Zdi se mi da se bojimo da bomo ponovno izgubili osebo ki nam veliko pomeni, zato se jaz nikoli prej nisem rada navezala na cloveka! Tak da mislim da ima to velik vpliv na tistega otroka ki se mu to zgodi!!

[MIGRENA]

Tak da mislim da ima to velik vpliv na tistteg aotroka ki se mu to zgodi!!

če ne drugače pa podzavestno. Mene je tut včasih kr strah, da bo vse lepo minilo, da bi ljubezen izpuhtela oz. da se mi bo nardilo isto kot moji mami pa čeprov sem sedaj v zvezi kjer mi ne manjka ljubezni in mam tut fanta, ki mi to velikokrat pokaže pa vseeno...

[**SiMoN@**]

k berem tele vaše poste vidm kaku lepu je men..mojedva sta poročena že 26 let, in se čist lepu zastopta.

k pa berem kuk velik ljudi je ločenih me pa kr mal zmrazi..pol se še sama zamislem če se mam namen poročit...

[Čebela19]

Jaz sem otrok locenih starsev, ceprav sta se moja dva locila sele zdaj, ko sem jaz ze 20 in nekaj. Jaz mislim, da bi pa raje videla, da sta se locila, ne vem, 15 let nazaj, ker sedaj nekako ne verjamem v partnerstvo, ker sem bila toliko casa prica 'kvazi-partnerstvu'.Sicer si skoz dopovedujem, da je to njuna zgodba, drugacna od moje, pa vseeno...Kaj vse je clovek sposoben narediti socloveku!!! Na bruhanje mi gre. In to naj bi bili osebi, od katerih bi se morala jaz nekaj nauciti!? I don't think so.

[duh]

Ja jz sm tut otrok locenih mah kaj jz vem men niti ni tok bad d zvim sam z mtko....ceprav bi gdaj sedl tut s fotrom kksno rect

[Čebela19]

Ja jz sm tut otrok locenih mah kaj jz vem men niti ni tok bad d zvim sam z mtko....ceprav bi gdaj sedl tut s fotrom kksno rect

Meni je pa prav ql, ker s fotrom nimam nobenih stikov. Zalostno, ampak on je zame totalni tujec. Pa sem dolgo zivela z njim pa imam obcutek, da nimam pojma o njem in on ne o meni. Iskreno povedano, sploh ne vem o cem bi lahko danes govorila z njim.

[melodious]

Moja starša sta se ločila pri mojih 9 mesecih. Pred enim letom, pri mojih 21 letih sem ga prvič spoznala in je pravi p***** ,tako da se ne čudim zakaj sta se njuni poti ločili. Sedaj nimam več stikov z njim. Moram rečt, da me je totalno strlo, ker sem pričakovala, da je čisto drugačen človek, saj je kazal čisto drug obraz, kot pa je v resnici. Upala sem tudi po maminih pogovorih, da se je v 21 letih spremenil in da kar sta imela onadva je njuna zgodba in da mi je vseeno oče in sem mu dala priložnost, da se spoznava. Kar pa je v teh parih mesecih stikov precej sesulo mojo čustveno plat. Spoznala sem tudi polbrata in sem upala, da se bova dobro razumela, ampak vse kar se je dogajalo je bila le ena igra spletk po fotrovem scenariju in scenariju njegove mame. No, po parih mesecih sem se komaj pobrala in sem mnenja, da ne smemo soditi svojega partnerja po dogodkih svojih ločenih staršev, čeprav nas ti dokaj zaznamujejo.

Šele sedaj sestavljam koščke preteklosti iz maminih ust o očetu, koščke dokazov in koščke sedanjih njegovih dejanj in sem prav šokirana.

Da gledam na najino zvezo s fantom kaj drugače ne morem rečt, saj sva bila skupaj že prej, ko sva se s fotrom spoznala. Ampak je pa to spoznanstvo na mene vplivalo v tolikšni meri, da sem postala bolja zaprt in pazljiv človek pri drugih ljudeh, predvsem moških.

[šečeru]

ja moja starša sta ločena od mojega 7 razreda. pa nimam problemov z zaupanjem. ne bi pa si dovolila da bi nekdo ki sem skupaj z njim in ga ljubim slučajno naredil kaj takega kot sem jaz doživljala pri mojih starših. rajši sem sama.to mi je odprlo oči in vem kje so meje.

[*QueenBitch*]

Lep pozdrav,

že večkrat se mi je utrnilo vprašanje, ali lahko dejstvo, da je nekdo otrok ločenih staršev vpliva na njegovo poznejše zaupanje v partnerstvo, oziroma celo na izbiro partnerja?

Jaz imam občutek, da otroci ločenih staršev (ki smo sedaj seveda že davno odrasli) imamo kar nekaj problemov ravno s tem zaupanjem. Nekako, kot da nobenemu ne moreš dovolj "zaupati", da bi si z njim ustvaril družino, vedno s tisto mislijo, da pa ti ne boš oropal svojega otroka za "popolno" družino, kot so tvoji starši oropali tebe - ja, saj vem, da obstajajo še hujše stvari, npr. nasilje v družini, pa alkoholizem,...

Zanima pa me vseeno mnenje vas, sploh tistih, ki ste otroci ločenih staršev, ali pa če imate partnerja, ali pa prijatelja/prijateljico, ki je otrok ločenih staršev...

Ja jaz vsekakor mislm, da to vpliva na cloveka. Name vem da je, pa so se moji starsi locili k sm bla se zelo majhna..ampak tukaj niti ni fora v locitvi pac pa v tem kaksen clovek je moj oce in kaksen odnos je imel do mene potem..je skrajno nezanesljiv in tko naprej. Dostikrat se je zgodilo da bi moral priti pa se ga zaman cakala..obljubljakl je vse in seveda niti ene obljube ni izpolnil. Zato jaz sedaj enostavno ne prenesem da nekdo rece da bo nekaj naredil potem pa tega ne naredi. In se pred nekaj casa sm na vsako mosko obljubo rekla..ja seveda..in bila potem cisto sokirana ko jo je nekdo dejansko izpolnil...zarad tega so morali vsi mojui prjatli moskega spola cez grozne preizkusnje in teste (ki sem jih videla samo jaz)...ampak ok zdj se zavedam vsega tega in mi je lazje.
Recimo no moj oce tudi ni clovek, ki bi izkazoval custva in za katerega je objemanje ali pa kaj podobnega nujno zlo...zato me je velikokrat odrinil ko sem bila majhna pa sm se hotla "crkljat"...tko da sm zdj alergicna na to ce me kdo odrine..ko se koncno opogumim za telesni stik..pa je to lahko samo pac objem med prijatelji..pac ocitno mam kr ene travem iz otrostva ampak kaj cmo..vsak ma svoje cudne scene

[me.geisha]

moja tete in stric sta se tud ločila pa mata 3 otroke.
v bistvo prej sploh nisem razmišljala o tem, sem pa zdej ugotovila da njun 17 letni sin, moj bratranec, res ne kaže pretiranega zanimanja za punce in kakšno zvezo...
možno, da je to posledica ločitve, al pa je moj bratranček pač takšn tip

[babyface***]

Nisem, si pa želim da bi bla -- ker bi bil lajf brez fotra definitivno bolši

[*_nincy_*]

Nisem, si pa želim da bi bla -- ker bi bil lajf brez fotra definitivno bolši

Ja jz tudi...ker enostavno človek več ne zdrži ko gleda kaj takega....in prsežem na vse možne načine DA MOJ ZAKON NE BO TAK...če pa bo se bom pa ločila že zaradi otrok da ne bi doživljali tega kar jaz in moj brat!!!!!!!...jaz z mojim fotrom že 5 meseceu ne govorim..KATASTROFA

[Tigi]

Zakaj z očetom že toliko časa ne govoriš, če seveda smem vprašati?

Drugač ni kaj nič prijetno biti otrok ločenih staršev..

[renatka_]

Moja dva nista ločena, pogovarjata se normalno, ne kregata se pa nič... Sam pač fotra ni nič doma, al dela (kr mamo s.p. avtoprevoze-tovornjaki in to), al pa je na parceli, kjer naj bi začeli novo hišo gradit. Al pa je s kolegi. Sam en bom mu jz govorila kaj pa kako sj je dost star Meni niti ni več tak na bed, bol mi je na bed zarad mojih dveh malih (bratec 7, sestrca 12), sploh tamali je čsit veseu ko pride ati domov, pa bi ga kr objemu itd.. Pa si nekak on ne vzame časa, oz ni tak človek da bi kazal čustva. Sj bo..

[nl]

Moji so se ločil k sm bla stara 17, pa se mi ne zdi, da bi name na bad vplival. Jaz sem si ustvarla v glavi kva hočm od veze in jo zdej tut mam. Po moje itak mora vsak sam pr seb razčistit kaj hoče in najdt nekoga z istimi pogledi na to.