najprej se strinjam s tistimi, ki depresije ne razumejo samo kot neko prehodno stanje, tko da je anketa malo mimo. bom vseeno odg.
1. Si bila že kdaj depresivna? Ja, nekaj let. Najprej leta nisem sploh vedela, da sem. Potem sem pa še bila napačno diagnozirana, dokler sama nisem pomislila, da je pa to to.
2. Je bila to posebna priložnost ali se je zgodilo kar tako, brez posebnega vzroka? Ja, posebna leta, bi prej rekla
. Razlog pomoje leži spletu različnih dogodkov in procesov, ki so se začeli v davni sredni šoli - od nesrečne ljubezni, do bremena ločitve staršev in prehoda na fax, kjer sem se počutila totalno zgubljeno. Uspelo se mi je izolirati, namesto da bi spoznavala nove ljudi. Od tukaj naprej je pa samo teklo navzdol, brez da bi se zavedala. Moram dodati, da v izkušnjah opažam, da smo ljudje, ki razne duševne motnje fašemo, izredno emotivno senzibilni ljudje.
3. Kaj narediš, ko si depresivna? Ko me začnejo oblegati temne misli...zelo se moram truditi, da počnem stvari, ki me ne bi prikovale v stanovanje. grem s psom na sprehod, po trgovinah, včasih pokličem kašno prijateljico. žal dostikrat tudi žalostno sedim in gledam tv.
4. Ali si že kdaj jemala antidepresive? Koliko časa? Kako si se takrat počutila in kako potem, ko si jih nehala jemati? Sem, kako leto in pol. Kljub temu, da sem bila velika nasprotnica kemije. Ko ne moreš več spodobno živet ti ne preostane drugega. Prvotni občutki so bili blazno pozitivni kar se počutja tiče. Nisem mogla verjet, da sem lahko pozitivna. Potem se je pa začelo moje delo na sebi. Če ne bi bilo ad-jev, tega ne bi zmogla, po drugi strani pa ne gre ad-jem zasluga za spremembe pri meni. Počutim se močnejšo, predvsem pa vem, da bom prebrodila trenutke slabosti. Jih pa ne rabim več, ker sem zaključila tisto, kar sem vlekla. ad-ji so za moje pojme bergla, k ti pomaga, da sam shodiš, pol je pa itak ne rabiš več.
5. Kako se bojuješ z depresijo? Bili so ad-ji, bili so pogovori z ljudmi s podobnimi izkušnjami,s katerimi sem spletla globoka prijateljstva, bojevite izpovedi domačim, katerim se ni sanjalo....predvsem pa, brala sem in diplomirala iztočno te teme.
6. Kaj bi rada vedela o depresiji? vem že ogromno in preveč
7. Kaj bi svetovala prijateljici, če bi bila depresivna? strokovno pomoč in delo na sebi. predvsem bi ji pa svojo izkušnjo povedala. mislim, da ne smemo molčati, ampak bit pogumni in se izpostavit. povedat in pokazat, da smo absolutno normalen folk. ta predsodek o psihotu srečujem že pri ljudeh, za katere sem pričakovala neko mero doprtosti in če ne drugega, vsaj intelektualne širine, pa se izkaže, da ljudje nimajo pojma, kaj to sploh je, da ni lenoba, da ne rabiš samo enega sprehoda. če nekdo stopi do vas s problemi, ne samo rečt, kam it, ampak se pogovarjat in se ne izogibat osebi. predvsem pa ne preslišat.
