Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

[onegirl111]

a je noramalno da po treh mesecih..ne dam priložnosti drugemu fantu...in se jočem za bivšim?
meni že vse preseda..ampak če sem z drugmu, mislim nanj....

[p!ka]

^^ Je normalno. To preprosto pomeni, da biušga še ( žau ) nisi prebolela. Daj času čas.

[lubii*]

je normalno ...men se tud dogaja ampak je laži če mislem na lepe trenutke k sva jih prežvela skupej pa tud jok pomaga

[Maped100]

tko ja. prebolet se neda nobenga z zavračanjem, ampak ko je hudo, se spomniš lepih trenutkov, odpreš srce, mal se nasmeješ, učas zajokaš, itd... potem pa tega kmalu enostavno ni več....

[ženska]

Če se le da, se moraš ubraniti teh misli, ko se te lotijo.

[Tamala`]

a je noramalno da po treh mesecih..ne dam priložnosti drugemu fantu...in se jočem za bivšim?
meni že vse preseda..ampak če sem z drugmu, mislim nanj....

Jst tega nikoli nisem razumela... če je bivši je bivši, nimaš kej jokat za njim.

Po en stran ti preseda, po drugi strani ga objokuješ. Vprašaj se če on tudi zavrača ženske, ki se mu ponujajo samo zato ker misli nate?

Kakšno jokcanje za bivšim, blah, so last year.

[Razlagalka]

Jst tega nikoli nisem razumela... če je bivši je bivši, nimaš kej jokat za njim.

Po en stran ti preseda, po drugi strani ga objokuješ. Vprašaj se če on tudi zavrača ženske, ki se mu ponujajo samo zato ker misli nate?

Kakšno jokcanje za bivšim, blah, so last year.

Veš, mi2 sma narazen že 4 mesece. In ne mine dan, ko ne bi pomislila nanj. Ni noči, da ne bi sanjala o njemu. Enostavno sem ga resnično ljubila in to se ne da kar tako pozabit. In čeprav je po tvoje prebolevanja so last year, a misliš, da to delamo, ker nam je fajn? Verjemi, da bi raje tudi mi znova ljubile in znova se imele fajn. Ampak če ne gre, ne gre.

[bejbika]

Veš, mi2 sma narazen že 4 mesece. In ne mine dan, ko ne bi pomislila nanj. Ni noči, da ne bi sanjala o njemu. Enostavno sem ga resnično ljubila in to se ne da kar tako pozabit. In čeprav je po tvoje prebolevanja so last year, a misliš, da to delamo, ker nam je fajn? Verjemi, da bi raje tudi mi znova ljubile in znova se imele fajn. Ampak če ne gre, ne gre.

Ojoj.
Mi2 z unim štruklom sva bila skupaj skoraj šest let in ne mine dan, ko NE pomislim nanj. Nikoli, odkar sva narazen, nisem niti 1x razmišljala o njemu, ga poklicala, objokovala. Pa on vedno sprašuje o meni moje kolege, jaz nisem nikoli. Ker me več ne zanima. Preteklost je preteklost.
Zakaj že?
Odločila sva se, da je to najbolje za naju in danes mu samo slava, ker je bilo to res najlepša stvar, ki mi jo je lahko dal.
Sej je mogoče na začetku malo hudo (sicer zame se je stvar zaključila, ko sem prestopila prag hiše) za nekatere, ampak dejte no, ni treba pa tuki jokat za nečim, kar vas več ne mara.
In govort, da ste jih imele rade. O moj bog, on je bil moj svet, pa ni več. Pa je danes to nekdo drug. Ampak dokler ne dojameš pri sebi, da je neumno sedeti doma in se cmerati zaradi nekoga, ki te NE mara, ne boš nikoli prebolela.
Ker si nekdo, ki te je prizadel, ne zasluži, da si žalostna zaradi njega. Ker, ko te vidi v mestu, da si vsa potrta, on pa je šel dalje, je to še dodatna zmaga zanj. In nikoli, res nikoli nekomu, ki nas/vas je prizadel, ne smemo dati veselja, da nas boli, ker ga več ni ob nas.

In ja, prebolevanje je res so last year. Vsaka solza je zguba časa.
Ali pa nekatere res nimate nobene prijateljice, ker ste jih v času teh enomesečnih romanc skenslale, pa pol jokcate za tipi.

Jaz sem imela ob sebi štiri super punce, ki so mi pomagale, ko se je najina veza bližala koncu. Zame je bilo huje tisto, ko sediš na pečini in ne veš ali boš skočil z nje ali ostal na njej. Potem, ko se stvar zaključi, se pri meni vrata zaprejo za vedno.

Drugače pa priporočam poslušanje pesmi Korn - Love song. Poslušaj jo magar 4 dni skp, malo prepevaj poleg, ker glasba je najboljše zdravilo za zlomljeno srce. Pa ne neka osladna, jokava, da si še bolj depresivna, ampak prav ta.

[softTouch]

uau,tole ja pa taprav attitude. sm enakega mnenja
glavo pokonci punce pa pejte naprej s svojim življenjem

[sončk]

Se strinjam... Evo od mojga breakupa je minil hm, skor 4 mesce al neki tazga, pa lahko rečem, da sm ga prebolela, mu oprostila in me ne gane več. Sicer ne planiram it v novo zvezo še kr neki časa, pa to ne zarad bivšga al kakorkol, ampak pač zarad sebe, ker sm stara 19 let, ker bi rada svobodno uživala, ugotovila kaj me v življenju veseli, preživela noči pred Heroesi, ga žurala s prav tako samskimi prijatelji, flirtala z neznanci in podobno Je pa zelo težek prehod iz zveze v samskost, vem to in upam, da mi tega nikoli več ne bo treba doživet. Svet se mi je takrat postavil na glavo in komaj zdaj ga obračam nazaj.

[lubii*]

Mislim, da je prebolevanje pač odvisno od vsakega posameznika...nekatere ločitev le malo gane in očitno lahko grejo naprej brez večjih objokovanj. ...za nekatere pa se ob takem trenutku podre svet in treba ga je postavit nazaj...kar pa zahteva čas,voljo...pa to ne pomeni, da nimamo prijateljic s katerimi bi se druzile ...

Pred 2 mesecema sem nehala s svojim...bla sm čist sesuta in prijateljice so me spravlale v bolšo voljo,a bolečine še vseen niso mogle izbrisat. Lahko so me sam zamotle...ampak enkrat se je s stvarjo itak treba soočt ...in si priznat da ga ni več in da je treba brez njega naprej

Nisem ga še čist prebolela, ampak glede na stanje pred mesecem in pol, sem kot v rožicah

Pomaga mi tudi, da se z njim še vedno zelo dobro razumem in da se ga spominjam le po dobrih stvareh in lepih trenutkih, ki sva jih preživela skupaj in ki so mi polepšali življenje

[jullia_]

Mislim, da je prebolevanje pač odvisno od vsakega posameznika...nekatere ločitev le malo gane in očitno lahko grejo naprej brez večjih objokovanj. ...za nekatere pa se ob takem trenutku podre svet in treba ga je postavit nazaj...kar pa zahteva čas,voljo...

Ravno v tem je problem. Temu, kar je bejbika opisala, se reče volja. Da človek odkoraka stran in živi naprej.
To, kar počne vežina žensk v tej temi, je pa mazohizem. To ni ljubezen, to je trma, ker nočejo naprej, ampak nazaj. Želijo nazaj življenje, ki so ga imele s tipom, ne nujno njega kot osebo.

[Razlagalka]

Ojoj.
Mi2 z unim štruklom sva bila skupaj skoraj šest let in ne mine dan, ko NE pomislim nanj. Nikoli, odkar sva narazen, nisem niti 1x razmišljala o njemu, ga poklicala, objokovala. Pa on vedno sprašuje o meni moje kolege, jaz nisem nikoli. Ker me več ne zanima. Preteklost je preteklost.

In govort, da ste jih imele rade. O moj bog, on je bil moj svet, pa ni več. Pa je danes to nekdo drug. Ampak dokler ne dojameš pri sebi, da je neumno sedeti doma in se cmerati zaradi nekoga, ki te NE mara, ne boš nikoli prebolela.
Ker si nekdo, ki te je prizadel, ne zasluži, da si žalostna zaradi njega. Ker, ko te vidi v mestu, da si vsa potrta, on pa je šel dalje, je to še dodatna zmaga zanj. In nikoli, res nikoli nekomu, ki nas/vas je prizadel, ne smemo dati veselja, da nas boli, ker ga več ni ob nas.

In ja, prebolevanje je res so last year. Vsaka solza je zguba časa.
Ali pa nekatere res nimate nobene prijateljice, ker ste jih v času teh enomesečnih romanc skenslale, pa pol jokcate za tipi.

Mimogrede, nisem imela nobene nekajmesečne romance, ampak sva skupaj bila 9 let, skupaj sva si uredila stanovanje, skupaj živela. In vsa čast ti, da tako razmišljaš in da si lahko takoj pozabila. Ampak, ko z razhodom umre del tebe, verjemi, da je jok najboljše zdravilo. In če se katera tukaj izpove, ja, madonca, saj zato pa je ta rubrika. Nisem ostala sama, imam prijateljice. In če potrebujem čas, da prebolim, da pozabim, v tem ne vidim nič napačnega. Te občudujem, da tako misliš. Ampak tako misliš, ker si prebolela. Jaz še nisem, kot tudi prenekatera deketa iz tega foruma, zato pač razmišljamo drugače.

[keri]

Glede prebolevanja jaz mislim da je čisto odvisno kako˝globoko˝si bil ti v vezi, koliko energije si vložil v vezo....če pustimo ob strani najstnice, ki sem jim podere svet ko grejo narazen s tipom s katerim so ble skupaj mesec, dva se mi zdi da lahko nekoga ful dolgo in težko prebolevaš ker dejansko imaš občutek da je s tem ko sta končala neki umrlo v tebi. Pa nočem nobene veze stavit v nič ampak sklepam na podlagi svojih izkušenj.

Z bivšim sem bila skupaj 9 let prebolela sem ga v par mesecih, potočila par solzic, v roku pol leta sem brez večjih težav začela novo vezo. Imela sem ga rada, bila sem navezana nanj, ampak niti približno nisem v tisto vezo vlaga toliko energije, toliko sebe, kot jo vlagam v zdajšnjo vezo. Zdaj vse analiziram, se poglobim v fanta, ga probam razumeti ko se kaj skregava in ne gonim sam svojo kot sem jo včasih, se ne trmarim in mu ne dokazujem nekih stvari sam zato da ne bo mislil da se mi cel svet vrti okrog njega, uživam vsak trenutek ko sva skupaj, v prejšnji vezi pa mi je bilo tako, da sem imela še ful nekih stvari zraven in je bil fant, s katerim sva se drugače dobro razumela sam delček mojega življenja, pomembno mi je bilo še sto drugih stvari. Z zdajšnim sva skupaj dobro leto pa pol pa vem, da bi, če bi šla narazen rabila ful časa da bi se zvlekla ven. To bi me pa res prizadelo in mislim da se ne bi zlepa pobrala. mal sem zabluzila mpak dejansko opažam tudi pri prijateljicah da bolj ko so globoko v vezi, bolj ko se ukvarjajo s partnerjem in posledično manj s sabo bolj te vse skupaj prizadane ko se skregata ali ko je vsega konec.

[Razlagalka]

Zopet v tej temi. Še eden dan, ko objokujem. Ponoči sem se zbudia, pa sem mu po 1 mesecu poslala sms, da ga zelo zelo pogrešam. Popolnoma sem sesuta. Poleg vsega je mojega očeta še možganska kap, tak da sem čisto adijo. Nikakor ne morem funkcionirati, kar naprej mislim nanjga in to po 4 mesecih od najinega razhoda. Njega pa ne gane. Ne odgovarja na mail ali na sms. Po drugi starni pa razglaša naokoli, kako on zdaj, ko sma narazen nikamor več ne gre in da on še sigurno kako leto ne bo imel punce. Meni pa se para srce, da zaspim pa potrebujem pomirjevala. KAj naj storim? Vem, da je bila napisana že tisoč in kaka beseda več, ampak, kako naj ga pozabim? Kako naj na novo sfunkcioniram?