slovenc79 napisal/-a:priznam,
- da sem razmišljal o tem, kako je v bistvu žalostno, da toliko ljudi nima nobenega v življenju, kateremu bi se lahko popolnoma odprl, hkrati pa tako malo ljudi zna poslušat.
Se odprem, ampak me drugi ljudje ne razumejo.
Glede družine me prijatelj iz mojih krajev ne razume, morda bo sedaj videl, ko res ne hodim domov, da res nimam kje za prespati. In da mi ni da grem tja, da sem potem 2 uri z njimi, ostalo pa moram hoditi v šoping ali pa na sprehode ali pa na pijače. Ne da se mi več tako


* Še vinjete nisem kupil, ker če jo kupim marca, mi velja 1 leto od takrat, tak da sem s tem profitiral cel mesec, s tem da če jo kupim marca, jo plačam šele aprila

* Jah, Ljubljančani ki hodimo peš v službo oz. zdaj itak večinoma delamo od doma, si to lahko privoščimo

* Sicer sem pri enih stvareh preveč varčen, pri določenih razvadah pa pretiravam. Glavno, kupujem vse na točke oz. vsaj pregledam aplikacijo prej. Nazadnje sem bil pohvaljen v trgovini od drugega obiskovalca, da bi samo pripomnil, da tale moj sistem je pa res fascinantno dodelan.

* Meni je zelo težko najti osebo (ni nujno ženska, tudi od prijateljev to pričakujem, zato jih nimam prav zares oz. vsaj veliko ne), za katero bom začutil, da me čuti. Iščem pa točno oz. natanko to. Zakaj take osebe ne najdem preprosto, vidim že po odzivih na forumu, vsaj starih.
* Me mineva do Tinder dejta ta vikend, sicer sem nekaj prehlajen, me boli grlo, in če bo še naprej tako, bom verjetno itak prestavil. Mineva me zaradi drugih razlogov, ker se zdaj že dolgo ni oglasila npr. in mi ni neki na blind se dobivat. Nevem še kaj bom, saj lahk da se sploh ne bo oglasila, sedaj ko bi se morala dobiti

Hotel sem še to pripomniti, da terapevt ni oz. ne more biti nadomestek za prijatelja. Morda mi lahko pomaga v mojem primeru odpraviti napako, zaradi katere imam tako malo družbe, kakor je pač imam. Samo ta napaka je večinoma zgodovinska. Ljudje nočejo navezovati novih stikov, s sodelavci raje ostanejo sodelavci kakor prijatelji (dont shit where you eat al kako že od tukaj). Jaz sem ta problem imel predvsem v OŠ/SŠ in v "najlepših" študentskih letih, in ker sem takrat bil čuden, je to sedaj pozneje ostalo. Da ne rečem, da me večina ljudi od takrat niti več ne privlači, saj sem se sam preveč spremenil (tudi oz. predvsem zaradi psihoterapije) v vsem tem času. Ni neke stalnosti v mojem življenju, kar prav tako določen folk okoli mene moti.
* Saj v splošnem mi nič ne manjka. Eno žensko + eno družbo za (občasno) hodit ven rabim, pa želel bi si, da je ženska tudi del te družbe. Ne rabi vsakič iti z mano ven, kdaj bi si pa želel, da gre z mano. Vsaj vem kaj bi rad, hehe, tudi to je nekaj
