Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

[Reese]

Draga Optimistka. Ko berem tvoja sporočila se mi zdi, kot da poslušam sebe. Jaz sem tudi neverjetno trmasta in potem traja sto let, da se skuliram. In preobčutljiva in veliko splošnih stvari vzamem preveč osebno in spremenjive volje sem iz minute v minuto. Moj fant je tega tudi počasi sit. Postavil mi je ultimat, da naj se spravim k sebi.
Pravzaprav mislim, da nama ne preostane drugega, kot da razčistiva v glavi zakaj sva taki.

No, in malo sem pomirjena, ker vidim, da nisem le jaz "ta mora"

pozdravček in objem

[Marcela123]

razmišjam o seksu z drugimi, o prijateljevanju z drugimi, o žurih, o uživanju svoje mladosti...vendar sem že 6 let v zvezi. rada se imava, ne vem pa, če ga še ljubim, če me še tako zelo privlači kot me je na začetku. Najin sex je huda stvar, on je človek, s katerim je vredno živeti življenje, on je človek na mestu, vendar jaz nisem. Z njim mi nič kaj ne manjka, manjka mi norenja...ga naj za voljo svojih sanj pustim, končam zvezo. Že ob sami misli me noro zaboli pri srčku, skoraj da ne zajokam. Ampak tako se mi toži po drugih...sedanji, je tudi moj prvi, moj prvi pravi fant, ki sem ga predstavila družini, s katerim sem šla v posteljo, pametno razmišlja, me ima rad, me spoštuje...me pa moti par stvari, predvsem me motijo moje želje, ki niso najlepše. Prosim povejte, kaj mislite, ste bile enaki situaciji...

[p!ka]

Nism še bla nikoli tolko časa z nekom, sam mislim, da takšna razmišljanja/čustva doletijo usakega, ki je v tolko dolgi zvezi. Najbrž to pride, ker si vedno z isto osebo in ti mankajo neke nove izkušnje/doživetja.
Najbrž se lih v takih trenutkih/obdobjih pokaže kolko je tebi/partnerju do patrnerja/tebe/zveze na sploh.

Če res misliš, da te ne bo mogu več zadovoljit pol končajta.

Če sm si prou zapomlna je mela Razlagalka 9 letno zvezo pa bo ona lahko konkretno povedala.

[Marcela123]

Po mojem ga ne bom pustila, ker ga imam rada, ker sem ga navajena, ker je krasen in ga ne morem kar tako spustit iz svojega življenja. Rada bi ga imela v bližini, rada bi da ostane...joj moja glava je težka, težka od nenajboljših misli.

Okoli naju, ljudje sploh ne slutijo, kaj se dogaja v moji glavi, nihče ne ve, ker delujeva idealno, seveda se tudi skregava, kar prevečkrat zadnje čase...ampak on je vsem tako idealen, tako ga imajo radi, ga imam tudi jaz. Zdaj pa naj naredim sporazumni konec, potem kar umrem od žalosti. Odvisna sem od njega, pogovorov, zavetja, utehe, skrbi zame...potem bom ostala sama...in kaj se bo zgodilo z mano..po naravi sem občutljiva, to bi me lahko precej potolklo..tega se bojim, da ne prebolim, da spoznam, da sem naredila napako...verjetno bi tudi jo, ker je največji problem v tem, da bi rada se zabavala nasploh - fešte, ples, disko,,in zabavala z drugimi fanti. Ampak vem da vse ne gre...

[freaky]

Marcela123 Torej ti samo norenje, žuranje brez drugih fantov ni dovolj? Se je vajin seks kaj spremenil? Si manj potrebna? Ga gledaš z drugačnimi očmi? Se ti je to zgodilo prvič, ko si tako razmišljala?

Sem imela tudi jaz takšno obdobje (skupaj sva 4 leta), ko sem se spraševala, ali obstaja kakšen boljši, kakšen je seks z drugimi (tudi on je moj prvi). Sem mu povedala, kakšne misli sem imela takrat v glavi. In mi je veliko pomenilo, da me ni obsojal in me je razumel. Sicer sva imela kar dolgo krizo. Vendar sem spoznala, da je on trenutno najboljši zame. In to mi zadostuje. Z njim uživam, se imam nenormalno lepo, zato tudi nimam razloga, da bi si drugega iskala. Seveda pa ne morem predvidit prihodnosti, kaj bo z nama, a če bo prišlo do kakšnih vprašanj, kriz, se bova o tem takrat pogovorila.

Sama pri sebi moraš ugotoviti, če ti fant v tem trenutku nudi tisto, kar si želiš. Za začetek pojdi malo sama ven, žurat s prijateljicami in boš mogoče videla, ali tudi ob žuranju manjka še kak fant.

[Marcela123]

Tako je v bistvu sploh ne hodim veliko ven, pa sem blizu mesta kjer imam kam it...je pa res da imam pretežno prijateljice ki so v paru, če pogledam za to leto, sem bila vsega skupaj venih samo ene 3-4 krat. Nazadnje ko sem se imela noro fajn je bilo marca, bile sva sami s kolegico in naneslo je da sva plesala z enim tipom, simpatija je bila obojestranska, vendar ni bilo nič, ker se jaz zavedam da sem vezana, in fantu sem tudi poveddala za najin ples, ni mu bilo všeč, vendar me ni obsojal, in mi tega ne oponaša...jaz sem imela slabo vest, slabo vest ne samo ker sem plesala z njim ,ampak zato ker mi je bil všeč in ker sem si želela česa več, sanjala sem, vendar uresničla svojih sanj najbrž nebi..nimam toliko poguma, predvsem pa pomislim če se mi splača,,valda da ne, saj imam fanta. Fora je v tem da s fantom v seksu noro uživam, več orgazmov doživim, sma precej aktivna, menjava prostrore..ampak jaz si včasih med seksom predstavljam, da sem s kom durgim...na to nisem ponosna

[freaky]

In ta nekdo drug, ki ga imaš v mislih med seksom, je resnična oseba ali pač sam nek moški, ki je plod domišljije?

[Marcela123]

ponavadi nekdo, ki mi je všeč

[freaky]

Za začetek bi ti rekla, da se pogovori s svojim fantom (v kolikor se z njim še nisi). Ne poznam tvojega fanta, zato pač težko rečem, kakšna bo njegova reakcija, to veš najbolje ti. Predvidevam, da ga bo prizadelo, ampak iskrenost je ključ do uspeha. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da so mi v tistem času mojih mešanih občutkov izredno pomagali njegovi pogovori. Igral je vlogo mojega prijatelja in ne fanta ter mi znal svetovati (čeprav je to pomenilo možnost razpada zveze).

Tvoj problem je lahko samo kratkotrajen (mimogrede, koliko časa imaš že takšne občutke) in ni povsem nič narobe, je pa lahko kritično, če se to vleče, ti pa si ne znaš razložit svojih misli. V življenju je potrebno velikokrat stvari dat na tehtnico in "preračunat", katera možnost bi bila zate najbolj ugodna. To pa veš samo ti.

[Marcela123]

freaky pošljem ti ZS

[p!ka]

Zdej, ko sm brala kaj sta pisali . . . Sm ugotovila, da se bojim, da bi tud mene al pa Mojga kšna takšna razmišljanja doletela kot so Marcelo123 .
Upam, da ne.

[freaky]

Pa saj ni nič narobe s takšnim razmišljanjem, je pa narobe (po mojih kriterijih seveda), da stvari prikrivaš in jih zadržuješ zase, uživaš z drugimi, čeprav se fant s tem ne strinja.

Ne bom rekla, da se to dogaja v vsaki zvezi, ker jih ne poznam, sem pa mnenja, da je povsem logično, da imaš včasih pomisleke. Takrat pa se je treba usedit in premleti vse možnosti.

[optimistka]

reese enako, tud men je dobro slišati da obstajajo take punce.da se ne počutm kot totalen čudak.
najprej je potrebno spoznati da taka reakcija nikoli ne prinese nič dobrega, to me je naučil moj lubi (zaenkrat še). in potem je treba začeti delati na tem. ampak sebe je težko spremeniti še posebi če mogoče ne veš kako točno.js sm mislila da imam čas da delam na tem ampak se mi je kot kaže čas iztekel. vendar bom nadaljevala s tem da izboljšam svoje reakcije. že zarad same sebe.
pogovarjala sem se s fantovo sestro ki mi je dala malo za misliti. če bi si moj želel biti z mano potem bi ostal z mano ker sem mu povedala da delam na tem in tud sam je reku da se vid mičkna sprememba.da ne more rečt da se nism nč spremenila. ni pa tud neka blazna sprememba. ampak delam na tem. zavedam se da mam problem in ne bi pustila da naju to loči. ampak on mi je sedaj vzel čas in počutm se kot da me je prekinil sredi dela. vem da bi lahk bla še bolša ampak če mi on ne da niti priložnosti več potem ne morem več pomagati.
zaenkrat se mi ni še nič oglasil in tud glede na nasvete ga bom jaz pustila pri miru. če bom zdržala seveda.
torej čakam, trenutno sem mirna, ne mučijo me slabe misli in upam da se to noč vsaj malo naspim.
lep pozdravček vsem..

[Razlagalka]

povsem logično, da imaš včasih pomisleke. Takrat pa se je treba usedit in premleti vse možnosti.

Se podpišem pod tole. Lp

[onegirl111]

meni še vedno najbolj pomaga jooook:)
čeprav včasih ne jokam en teden...
potem pa pride kaki dan...ko ne morem zaspat....in jokam 4 ure skupaj:(

grozno.
ampak pozabljam...
naj povem da sem fuul vesela za razlagalko, da ji tako lepo uspeva.
držim tačke, da uspe tud meni:)