Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

[Sugar_baby]

Danes sma se po 11 dneh slišala...me je poklicala, da me vpraša, kako sem, ker sva, ko sva se nazadnje slišala, poslovila v nekako napetem tonu. Ko sem ga slušala, sem kr začela jokat, pol pa sem spet na začetku....grozno ga pogrešam, čeprav si ne znam predstavljat, kako bi bilo, če bi bila spet skupaj...tak sama sem....

joj boga :bussi:

sej bo sčasoma!! Pa če bi hotel nazaj....bi ga vzela? A ga je zanimalo samo to kako si?
ravno tega jaz pri moških ne maram. Moj me je tudi kar tako malo poklical za brez veze. In ravno to me je najbolj zabilo...ko sem se ravno malo pobrala, pokliče on kar tako dooh

[Razlagalka]

Ja, poklical je, da me je vprašal, kak sem. Če bi me hotel nazaj..(mislim, da je to nemogoče)..bi šla, če bi bila prepričana , da se je spremenil, da ne bo več nesramen. Čeprav se nama je zgodilo veliko neprijetnih stvari, ga nenormalno pogrešam...

[Sugar_baby]

Sej se mi zdi da je pri vseh tako da se spominjamo predvsem lepih trenutkov in potem to pogrešamo. Po moje dobri trenutki izbrišejo slabe.
Čeprav zna bit to problem....moj hoče da ga vzamem nazaj, ampak zakaj ne morem videti le dobrih stvari in potem ko razmišljam ali da ali ne, vidim zadnje slabe dogodke. Pravijo da se na napakah učimo....in zato sedaj oklevam. Toliko potem o dobrih trenutkih kajne

[Razlagalka]

Sej se mi zdi da je pri vseh tako da se spominjamo predvsem lepih trenutkov in potem to pogrešamo. Po moje dobri trenutki izbrišejo slabe.
Čeprav zna bit to problem....moj hoče da ga vzamem nazaj, ampak zakaj ne morem videti le dobrih stvari in potem ko razmišljam ali da ali ne, vidim zadnje slabe dogodke. Pravijo da se na napakah učimo....in zato sedaj oklevam. Toliko potem o dobrih trenutkih kajne

Res, je ja. Dobri trenutki so v ospredju. Jaz, ko se vprašam, če bi bil z njim, pogledam v prihodnost in si znam predstavljat, kako bi mi2 čez 30 let z nekaj vnuki bila srečna. Znam. In to boli... Znaš tudi ti?

[Sugar_baby]

Po pravici povedano...ne vem. Problem je da se še sama nikjer ne vidim niti ne z njim niti s kom drugim. Tudi če me kdo vpraša, kje se vidim čez 5 let, ne znam odgovorit ker se nikjer ne vidim. UPAM, da končam fax
Tko da to zna bit slabo kajne?
pa tud to mi ne gre iz glave, da zdej ko mam šanso ga nazaj vzet, ne vidim tistih dobrih trenutkov ampak me je en sam strah. Kako naj vem da se bom lahko še enkrat pobrala če me spet zajebe? In pa vendar se bom žrla kaj bi bilo če bi mu dala še eno šanso če ga sedaj zavrnem!

[ženska]

No, podobno je z mano. Za prihodnost vem le to, da moram diplomorati in si najti službo. S fantom, s katerim sem v zvezi 9 mesecev, se še ne vidim. Ne vidim ga kot svojega moža in očeta mojih otrok.
V prejšnji zvezi (končala se je po skoraj treh letih) sem imela tako jasne cilje ... Grozno je vse tole.

[Razlagalka]

Razumem vse ta strah in negotovost. Misli, da ko bomo našle nekoga, bomo to kar same vedele,kar tak.Tudi mene je strah, kako naprej brez njega, kako bo, ampak, kot mi je rekel, ljubezni ne moreš izsiliti.

[sončk]

Kaj pa če se ne bi oglašale na telefon? Vem da je težko, ampak tko je pač najlažje. Jaz sem vedno vse smse, ki sm jih prejela, zbrisala še preden sem jih sploh pogledala (zaprla sem oči in prtisnla izbriši). In je blo fuuul lažje. Res je, da te matra firbec, ampak firbec je VELIKO bolj prijeten kot jok in obžalovanje.

Sugar_baby, ne zavidam ti tvoje situacije...Vse je odvisno od fanta, lahko da te grdo zajebe in boš drugič še bolj jokala in se kot jaz žrla, zakaj si ga sploh nazaj vzela. Lahko pa da bo vse kul. Ne vem Jaz sem takrat hotla k vedeževalki, jao. Ker se sama nism mogla odločit. Pa nism šla, pa sm se odločla napačno...

[Sugar_baby]

Jaz sem takrat hotla k vedeževalki, jao. Ker se sama nism mogla odločit. Pa nism šla, pa sm se odločla napačno...

a veš da točno to sm jst hotla nrdit pa potem nisem šla....no morda še grem sam zaenkrat se za to nism odločla.
Sva se pa že dvakrat dobila....glih sm dam pršla zdele k sm bla z njim. zaenkrat kaže dobr. Bomo pa videli kako bo za naprej.
Sva pa zaenkrat na nivoju kolega oz mu nič ne pustim da vidimo če lahko tako funkcionirava oz če se lahko samo pogovarjava!!

[Razlagalka]

Prvič na dopust brez njega...kako ga pogrešam..ne upam mu napisat sms-a, ker je rekel naj mu ne pišem. Vsaka stvar, ki jo dam v kovček, me spomni nanj, ne vem, kako bo brez njega.....

[jagodka85]

:bussi: bi ti rada rekla, da bo bolš, ker itak bo, pa vem, da take besede ne zaležejo

Pr men po desetih!!!! mescih ni čist nč bolš, če ocenm po procentih, sm lih na četrtini prebolevanja, medtem ko je on krepko pred mano. In vsaka beseda, k jo reče glede mene in njega, nekdaj naju, me zaboli tok kot še nobena prej. Mislm, da men ni pomoči

[sončk]

kaj pa če bi prekinla stike?

[jagodka85]

Ja, sej ... to sm poskušala že maljonkrat, sam sej pravm, men ni pomoči Dokler bo mel tak vpliv name, bom še vedno trpela. Pa vem, da sama sebe mučim s tem, ampak ... ne vem no, tok sm zmedena glede vsega. Mogoče bi se pa morala s kakšnim drugim zaplest (čeprou sm proti zavajanju drugih ljudi), pa bi blo bolš ... resnično ne vem več, kaj nej nardim (pač poleg prekinitve stikov in vsega, česar pač ne morm al pa nočem narest).

[majchy84]

Jagodka, kokr spremljam tvoje prebolevanje, je bilo pri men dost podobn. In brezveze, da ti govorim, kaj nared, ker tud jst sem točn vedla, kaj bi mogla najprej narest (prekint stike) pa nisem mogla in sem se raj mučla, se šla prijateljico, jokala, ko sem zvedla za kšno punco, itd. Vsi so mi govoril, kar sem že vedla, ampak jih vseen nisem poslušala. Vidla itak nisem nobenga druzga razen njega, kljub vsemu, kar mi je reku in naredu, še zmer ga nisem hotla spustit. Pa čeprav ko sem poslušala razum, sem točn vedla, kaj narest da bo bolš. No pri men je to trajal eno leto in pol, potem je on dobil (resno) punco in prekinu čist vse stike. Šele takrt sem padla čist na dno in začela prebolevat. In dons lohk rečem, da sem ga prebolela, če mi kdo govori o njem alpa ga slučajn srečam na cesti, me tud mal ne stisne več, ne zamerim mu in ne sovražim ga, ampak sem po svoje vesela za to izkušnjo, ker sem se marsikej naučila. Tko da ti svetujem, da pustiš času čas, ko bo prišel taprav trenutek, boš že naredila tist kar bo treba in potem uspešno prebolela. Držim pesti zate, da bo to čimprej in da ne boš "vztrajala" tolk dolg kot jst

[jagodka85]

Heh, leto pa pol ... sm očitno na dobri poti, da pridem do tega cajta

Pa dobr, sej pravjo, da se na napakah učimo. In ja, je očitno dost podobna moja situacija tvoji, k si jo mela. Upejmo, da bom tud jst nekoč lepo prebolela. Bomo vidl, kaj bo cajt prnesu.

Hvala, punce.