Ignoriranje in odraslost/zrelost

[Boris]

On je mene pustil, ne jaz njega, in on je tisti ki nima interesa. To rano bom morala zaceliti sama, če ga vidim ali slišim je samo še slabše, dokončno bo pa zaceljena ko bo na njegovo mesto prišel nekdo drug. Sem namreč tip človeka, ki ne morem biti prijateljica z bivšimi. To sem omenila samo kot primer, zakaj ne bo prišlo do razčiščevanja, ne kot primer ignorance

Aha, razumem... potem tebe "ljubezen žuli".
Prijateljstvo z bivšim... zakaj ne? Kaj ne oblvadaš svojih čustev pred njim ali kaj? Bi te "potegnilo" nazaj, ko bi bila v njegovi bližini?

Meni se zdi pa to krasno, če sta bivša fant in punca kasneje prijatelja. Pa tudi oba lahko zelo veliko potegneta iz tega.

Pri kolikih ljudeh ste pa vi imeli pozitivno izkusnjo z rasciscevanjem problemov s pogovorom?

Pri vseh, ki jim ni bil namen pogovora zgolj predstaviti sebe za zmagovalca, za nekaj več. So tudi taki, ki bi radi na problem čimprej pozabili in šli naprej... ampak če se zapletejo z menoj, jim običajno ne pustim iti naprej, ker je to povsem zgrešeno. Vztrajam pri vživljanju v drugega, pri razumevanju, pri konstruktivnem "zaključku". Seveda nimam v mislih nekih majhnih problemčkov.

Kaj zadrzuje ljudi, da ne znajo normalno komunicirati?

Njihov ego. Oziroma... več o tem pišem tule: http://www.ednevnik.si/entry.php?w=Boris&e_id=6009

Kaj ni ravno dobra komunikacija temelj vseh dobrih zvez (prijateljskih, partnerskih)?

Seveda je. Pa ne le zvez, temveč tudi poslovnih, učiteljskih,... vseh odnosov med ljudmi.

In ali vas to, da razcistite nek konflikt, ne osvobaja?
Bodimo no resni, kaj pa z odkritostjo lahko izgubimo?
Torej, kaj s konstruktivnim pogovorom lahko izgubimo?

Z odkritostjo ne more nihče izgubiti ničesar. Problem pa je, da nekateri tega ne vedo, ker niso zreli. Vse ljudi v resnici razčiščen konflikt osvobaja, samo da so nekateri preveč samovšečni in v taki zatopljenosti zgubijo stik z notranjim jazom. Pomemben jim je zgolj ponos, ki temelji na pretvezi. Ego je tisti, ki jim meša glavo. O tem lahko več prebereš tule:
http://www.gape.org/gapes/prispevki/egooshoslo.htm

Kako obvladati Ego pa piše na koncu: " Poskusi razumeti ego. Samo opazuj ga. Ne bodi v naglici da bi ga odvrgel. Bolj ko opazuješ bolj postajaš sposoben. Nekega dne poš opazil, da ga ni več. In ko odpade sam od sebe, samo takrat odpade."

Rhea, mi je zelo všeč tvoje razmišljanje ... ker je zdravo za psiho in pravilno podmaže naše možgančke.

[Zvoncica]

Aha, razumem... potem tebe "ljubezen žuli".
Prijateljstvo z bivšim... zakaj ne? Kaj ne oblvadaš svojih čustev pred njim ali kaj? Bi te "potegnilo" nazaj, ko bi bila v njegovi bližini?

Meni se zdi pa to krasno, če sta bivša fant in punca kasneje prijatelja. Pa tudi oba lahko zelo veliko potegneta iz tega.

Čustva že obvladam, samo potegnilo bi me pa 100%no nazaj!

Ja, dokler ga na 80% ne prebolim se nimava kej dobivat. Pa normalno da si ga želim videt pa slišat, samo itak da ne iz prijateljskih razlogov. Racionalno mi je jasno da je boljše da se ne dobivava, ker ne želim biti ena tistih, ki po leto in več prebolevajo bivše, ker še vedno ostajajo v stikih in v vsaki stvari iščejo upanje. Pomoje da bi tudi sama ravno to počela, če bi midva ohranila stike. Nimava se tudi nikjer za slučajno za srečat, ker je on iz drugega mesta.

Čez nekaj časa, ko bo tole prebolevanje mimo, bi pa lahko postala prijatelja. Samo pomoje, da ne bova No ja, bomo videli.

[Jochie]

Ja, dokler ga na 80% ne prebolim se nimava kej dobivat. Pa normalno da si ga želim videt pa slišat, samo itak da ne iz prijateljskih razlogov. Racionalno mi je jasno da je boljše da se ne dobivava, ker ne želim biti ena tistih, ki po leto in več prebolevajo bivše, ker še vedno ostajajo v stikih in v vsaki stvari iščejo upanje. Pomoje da bi tudi sama ravno to počela, če bi midva ohranila stike. Nimava se tudi nikjer za slučajno za srečat, ker je on iz drugega mesta.

pravilno razmišljanje. le jaz bi tistih 80% spremenil kar na 100%.

[nikapetric]

mene je že neki časa nazaj izučilo,da morm ločevat med znanci,kolegi in prjatli.in,če me je kdorkoli od bivših prijateljev izdal je takoj padel v nižjo kategorijo in si zaupanje le težko pridobil nazaj.
ignoriranje pa se mi zdi zame preveč naporno,ker to pomeni vlaganje enrgije v nekaj kar res ni vredno.raje človeka pozdravim,še z večjim veseljem pa tistega ,ki me ignorira.kr s tem pokažem samo njegovo nesigurnost in primitivnost.
kar se tiče prjateljstva z bivšim je pa čist odvisno kako sta končala...če se je ljubezen enostavno izpela je to mogoče,če pa je blo tuki kakšno varanje pa mislim,da je bilo povedano že dovolj,kr varanje je zame izraz nespoštovanja človeka in takih prijateljev jaz ne rabim!

[Boris]

Čustva že obvladam, samo potegnilo bi me pa 100%no nazaj!

Kdor čustva obvlada, ga ne vlečejo nazaj v zvezo, ki "ni mogoča".
Po tem, kar si ti opisala, čustva obvladajo tebe, ti pa si želiš z avtosugestijo stvari razložiti drugače.
Res pa je, da to zmorejo redki - obvladati svoja čustva. Povprečni ljudje so temu precej podrejeni.
Močno priporočam tale filmček (bolje rečeno znanstveni dokumentarec z dodatki), ki razloži to, o čemer govorim: http://video.google.com/videoplay?docid ... 12&q=bleep

Nesmisel bi bil, če bi sama sebi sugerirala, da ti ni več do njega, ko bi bila z njim v družbi (to veš tudi sama), če bi bilo tvoje prepričanje temu kontroverzno. V tem primeru bi se borila tvoja domišljija in volja. Volja bi se upirala in si sugerirala, da je vsega konec, podzavestna domišljija pa bi bila prepričana, da se da iz razmerja še kaj izcimiti. Borba bi le še podkrepila tvojo navezanost nanj.
Rešitev je v tem, da se ne boriš proti taki domišljiji, ampak da opazuješ sama sebe in to tako dolgo, dokler domišljiji enkrat ne klikne in prešalta v vzratno. Takrat se domišljija in volja uskladita.

Bistvo tega, kar želim povedati je, da je tistemu, ki zaljubljenost/ljubezen (popravek... ne ljubezen, ampak poželjivost, pohotnost, ljubosumje je treba obvladati... saj ljubezni ni potrebno obvladati, ampak jo imeti) resnično obvlada, samoumevno jasno, kaj lahko pričakuje in da je njegovo lastno prepričanje (ne pa tisto, ki mu ga narekuje ego) pravilno navito. Tak človek od bivšega partnerja ne bo več pričakoval nobene intimnejše zveze, pa neglede na to, koliko časa bo z njim v družbi. To je pravzaprav čustveno razvit človek. In taki obstajajo.

Anologen primer ljubezenski navezanosti je naprimer akrofobija.
Nekdo se lahko npr. še tako prepričuje, da ga ni strah višine, pa ga bo naslednjič na drevesu spet zagrabila panika.
Tak človek ima probleme sam s seboj, zato se raje izogiba višini. Psihoterapevti znajo take težave ljudi "pozdraviti". "Bolnik" mora prepričati svoj notranji jaz, da je strah odveč. Mora se dovolj spoznati, se dolgo opažati, razčleniti svoje mišljenje,...

Mimogrede...
ljudje, ki ignorirajo, imajo včasih fobofobijo. Bojijo se, da bo prišlo do problema in da jih bo ob tem strah. Ker jih je tega tako strah, o tem raje ne razmišljajo in začnejo z ignoriranjem. To zna biti sicer egoistično in nespoštljivo od njih, ampak dejansko pa so le bolni.

[Zvoncica]

Čustva že obvladam, samo potegnilo bi me pa 100%no nazaj!

Kdor čustva obvlada, ga ne vlečejo nazaj v zvezo, ki "ni mogoča".

lej, reči temu kakor hočeš. če ti lahko iz zveze ko si bil 100%no v njej pa z "opazovanjem svojih čustev" ali s čim iz danes na jutri dosežeš da do bivšega partnerja ne čutiš nič več, pač ok, jaz tega ne morem

jasno mi je da nisva za skupaj pa da tudi ne bova več skupaj, samo nekaj pa pač še vedno čutim do njega. in zato ker si ga zavestno želim preboleti vem da je zame boljše če pač nimava stikov.

pa tudi ljubezni si ne želim obvladovati, pol bi bilo pomoje dolgčas

[Boris]

če ti lahko iz zveze ko si bil 100%no v njej pa z "opazovanjem svojih čustev" ali s čim iz danes na jutri dosežeš da do bivšega partnerja ne čutiš nič več, pač ok, jaz tega ne morem

Ne gre za to, da do bivšega partnerja ne čutiš nič več, ampak da čutiš tako, da je situaciji primerno.
Če tega ne moreš, to še ne pomeni, da tega nisi sposobna. Samo poskusila še nisi. Priznam pa, da to ni enostavno. Še posebej začetki so ponavadi vedno najtežji.

pa tudi ljubezni si ne želim obvladovati, pol bi bilo pomoje dolgčas

Najprej bi rad samo nekaj popravil. Z ljubeznijo moraš biti le v harmoniji... lahko se ji prepustiš in jo usmerjaš, ne rabiš pa je obvladovati. Obvladovati je smiselno čustva, ki te ovirajo, ti povzročajo škodo. Dobro je, da se naučiš obvladovati poželenje, strast, slepo zaljubljenost, jezo, ljubosumnost, ne pa univerzalne Ljubezeni.

Dokler te čustva obvladajo, lahko počneš samo to, kar ti narekujejo. Ko zaradi njih trpiš (pa ne mislim na ljubezen, temveč na poželenje, strah, ljubosumnost, ego), se potem zatekaš v "pozabo", ki pa se v resnici nikoli ne zgodi. Strup ostane na dnu "pozabe", nove izkušnje pa ga prekrijejo. Čez leta pa potem črpaš strup iz globočin in se čudiš, ko ti gre v življenju kaj narobe. Tako potem starejši gledajo nazaj v svojo mladost in se kesajo. Mnogi sploh ne vedo za prave vzroke njihovega trpljenja in potem ponavljajo iste napake še naprej. In se potem čez leta spet kesajo,...

V življenju ti seveda ne gre nekaj narobe samo zaradi takih reči, ampak so pa take reči pomemben vir trpljenja, ki je zgolj prekrito in se počasi počasi nalaga in ga je čedalje več.

No, zdaj pa k dolgčasu...

Za tiste, ki so podrejeni svojim čustvom bom dal tole primerjavo:

Če si na vlaku, te ta odpelje od prve do končne postaje. Ti se lahko na začetku odločiš, ali boš šla na pot ali ne. Izstopiti ne moreš, razen če potegneš zasilno zavoro in zapustiš vlak, namesto da bi zapustila tisto, kar ti ne ustreza - pot. Na stranske poti tudi ne moreš, ker si podrejena vlaku.

Za tiste, ki pa niso podrejeni svojim čustvom, velja tale primerjava:

Vozijo se z biciklom. Sami določajo pot sproti. Lahko se prepustijo divji vožnji po klancu navzdol čez kamenje, hitri mestni vožnji, vožnji v vetru na prijetnem soncu, vožnji ob močnem dežju,... Kadarkoli se jim zazdi, da bi zašli na neko drugo pot, ki si je sprva niso zamislili, enostavno zabremzajo in usmerijo balanco v željeno smer.

Kdor lahko nadzoruje čustva ima dve možnosti. Lahko se jim prepusti, lahko pa jih preuredi. Kogar pa čustva nadzirajo, ima na izbiro le prvo varianto.

Komu je potem dolgčas

[Zvoncica]

tale primerjava vlak-kolo mi je malo smešna... ampak ok.

meni je dovolj da vem da sem se v zvezi (da ne bomo filozofirali o vesoljni ljubezni) trudila in sem naredila vse kar sem lahko. ne obžalujem niti ene stvari... in nisem čisto nič zagrenjena zaradi tega. vem da me čaka nekaj več in si ne želim biti več z bivšim. meni je to dovolj. glede prijateljstva pa... mislim da si ne želim biti prijateljica z njim. enostavno nimam interesa. lahko da si bim čez tri mesece premislila, ampak danes čutim tako.

[Boris]

tale primerjava vlak-kolo mi je malo smešna... ampak ok.

Tak je bil tudi njen namen. V ozadju pa je skrito sporočilo. O vesoljni ljubezni pa govorijo ponavadi tisti, ki usmerjajo celotno populacijo - modreci.
Jaz jih poslušam. tega si tudi želijo.

[Zvoncica]

i got it, brez skrbi.

pol bi rajši dal avion.... ma ne, sej tuki lahko tudi ven skočiš z padalom.

pa peš si bolj fleksibilen kot s kolesom, hehe

sej se strinjam da je določena čustva fajn met pod kontrolo, pa fajn pretuhtat stvari da prideš do nekih zaključkov. samo ne zdi se mi pa ok da bi bila z bivšim zdej ena kvazi prijatelja, neki na silo. z prijatelji imam čisto drugačen odnos in midva niti nisva bila prijatelja preden sva začela hoditi. spoznala sva se, si bila všeč in začela hoditi. zdej pri enih to funkcionira, pri meni ne. in trenutno ne želim niti poskusiti.

edit: zakaj skoz spreminjaš poste medtem ko jaz pišem?

[Boris]

edit: zakaj skoz spreminjaš poste medtem ko jaz pišem?

da lepše zgledajo Ko ga napišem, ga pošljem, nato še enkrat preberem, potem pa popravim, če je kaj za popraviti.
Ja, sej itak se ne boš na silo vrgla v prijateljstvo. Samo fletno je pa, če si z bivšo/im prijatelj in če je tvoj Jaz prepričan, da je to vse, kar dobiš, ker potem ne pride do prebolevanja ampak do samoumevne preureditve misli ter do vspodbujanja v nadalnje nove zveze z obeh strani.

P.S.: S kolesom se hitreje pride, pa okolja ne onesnažuje.
hmmm univerzalna ljubezen... dobra tema

[Zvoncica]

P.S.: S kolesom se hitreje pride, pa okolja ne onesnažuje.

(preden spet popraviš )

primerjala sem hojo peš in kolo..... kako že peš onesnažuješ okolje??

[Boris]

P.S.: S kolesom se hitreje pride, pa okolja ne onesnažuje.

(preden spet popraviš )

primerjala sem hojo peš in kolo..... kako že peš onesnažuješ okolje??

To je bilo mišljeno vnaprej. Če ne bi napisal, da ne onesnažuje okolja, bi me vprašala, zakaj nisem raje uporabil motorja.

[Claudia22]

Bom še jaz pristavila svoj pisker, kar se ignoriranja tiče.

Ker sem bila sem že v obeh vlogah; torej je mene nekdo ignoriral in tudi jaz sem že koga kdaj ignorirala, bom spregovorila o svojih izkušnjah, kar se le tega tiče.

Čist konkreten primer, ko je nekdo ignoriral mene: daš tipu telefonsko (za katero te btw. sam prosi), pa pol ne pokliče. What is up with that???
Možni razlogi IMHO: tipi si na tak način gradijo samozavest ali pa so zlobni po svoji naravi.

Drugi primer: nekdo, ki ti je blizu, naredi nekaj ne ravno lepega in pol ko ga želiš soočiti s tem, se ne javlja na telefon in nič - po domače povedano te ignorira.

Možni razlogi IMHO: oseba, ki te ignorira na tak način, se ne zna soočiti s problemi oz. ne zna in si ne upa prevzeti odgovornosti za svoja dejanja, torej skuša konflikte reševati na destruktiven način in ena od oblik le-tega je vsekakor ignoriranje prizadete osebe. Spet drugi se zatekajo v alkohol, droge, nasilje itd.

Sedaj pa še druga plat medalje. Tudi jaz sem že kdaj pa kdaj koga ignorirala. V svojo obrambo naj povem, da sem človek, ki konflikte skuša reševati na konstruktiven način, s pogovorom itd., ampak ko stvari pripeljejo tako daleč, da to ni mogoče, je najbolje stvar pustiti na miru in zgodi se ignoriranje oz. stvari daš v eno vrečo in jo nekam zakoplješ, če se izrazim metaforično.

No, čist konkreten primer, ko sem nekoga ignorirala: en tip mi ni in ni dal miru, čeprav sem mu velikokrat povedala, da mi ni do njega, zato sem se odločila prekiniti vse stike z njim, ker mi je šel strašno na živce, kar jeza me je popadla, če sem ga kje vidla. In mislim, da sem ravnala pravilno, ker če ne gre zlepa, gre pa zgrda. Bog pomagaj.


Toliko z moje strani.

Lp,

K.

[Boris]

No, čist konkreten primer, ko sem nekoga ignorirala: en tip mi ni in ni dal miru, čeprav sem mu velikokrat povedala, da mi ni do njega, zato sem se odločila prekiniti vse stike z njim, ker mi je šel strašno na živce, kar jeza me je popadla, če sem ga kje vidla. In mislim, da sem ravnala pravilno, ker če ne gre zlepa, gre pa zgrda. Bog pomagaj.

Kaj točno je tip želel od tebe?
Iz kakšnega razloga po tvojem mnenju ni odnehal?
Si mu razložila na prijazen način, kakšni so bili tvoji razlogi, da ti ni do njega?