Foxy-lady napisal/-a:hm...
brala sem tudi vse mogoce stvari od duhov in podobnih zadev, tudi jes ne bi verjela v to, ce se mi ne bi nic taksnega zgodilo. novembra leta 2002 je namrec umrl moj 17 letni bratranec in se tisti dan, ko so ga zakopali, se, cutila kar tako, da me nekdo boza po glavi... baje, da bi se naj poslovil... ampak to ni blo to, ker se mi je od tistega dne naprej dogajalo marsikaj cudnega, kar si nikakor nisem mogla razloziti... veckrat se cutila, kao da me nekdo boza po glavi... malo je blo CREEPY, ampak sem vesela po eni stran, ker sem vedla, da je bil z mano...
ljudje smo kot radijski sprejemniki... nekateri lahko bolj "sprejemajo signale onostranstva", nekateri manj...
iz velilo pisnih virov je razvidno, da so ljudje, ki so umrli, prišli in se poslovili od tistih, ki so jim bili najbolj blizu. razlaga teče v tem smislu, da duša pride, in če vidi, da se ne bojiš, se te dotakne, če pa vidi tvoj strah (namreč, ko začutimo dušo pokojnika, nam ali odleže, ali pa se prestrašimo) se umakne. z dotikom pa se poslovi. in ogromno ljudi je, ki so to doživeli, malo pa je tistih, ki o tem razpravljajo, ker izpadejo v družbi, ki je naravnana k razumskemu in materialnemu, malce "čudni"
veliko ljudi je tudi zaslutilo smrt bljižnega.. ( v sanjah jih pokliče, nekaj nerazumljivo poči ipd..) in strinjam se z idejo o radijskem sprejemniku.
sama imam izkušnjo z umrlim prijateljem, in še vedno mi je žal, da sem se ob njegovem "slovesu" tako prestrašila da mi grejo mravljinci po telesu še danes, ko se spomnim tega dogodka.
in še to. ob boleči izgubi ljudje od silne bolečine in želje po ponovnem srečanju s pokojnikom marsikaj verjetno tudi shalucinirajo. in če to pomaga pregnati bolečino, pač naj bo tako.