Hehe, če je zgodovina kaj pokazala, je to, da zenska vlada z isto mero moči, odločnosti, ambicioznosti in prevar kot moški vrstniki.
Ze staroveške vladarice, ki so pogosto zavite v tančico mitov, so se odlikovale v voditeljskih sposobnostih:
Semiramida, starodavna asirska kraljica, je bila čaščena kot boginja Ištar, poleg njene bozanske lepote, pa se je bohotila z vojaškim genijem.
Nefertiti je še ena starodavna mogotnica, sicer prva prileznica egipčanskega faraona Akhenetena, a zapiskov o voditeljskih podvigih obeh je ostalo bore malo.
Rimljani, ki so bili ze mnogo bolj zvesti dokumentiranju, so imeli kar nekaj podobnih gospodičn, čeprav je bil status zensk v rimski druzbi na čase zelo dvoumen. Od zakona "lex oppia", ki jih je določal kdo je skrbnik (lastnik) zenske (moz ali oče), pa tja do polcesaric, ki so vladala iz sence.
Agripina (mlajša), je bila ze ena takih: Omozila in ozela je cesarja Klavdija, ga po zensko prisilila da posvoji njenega sina, da bi preko tega vladala, kar ji je nekaj časa lepo uspevalo, dokler je ni ugriznilo v rit. Njen sin je bil Lucij(us) Ahenobarb(us), kasneje bolj poznan kot cesar Neron. Cesar Klavdij je umrl ob porciji zastrupljene juhe, ki jo je postregla Agripina, če gre zaupati pričanju Tacita in Trankvila, in tako je marionetni paglavec Neron prišel do prestola. Ker pa Agripina še s tem ni bila zadovoljna, je dala pa umoriti še starejšega Klavdijevega sina Kaja Britanika, da je tako prekinila zadnjo vez med starim vladarjem in njegovimi simpatizerji. Na njeno nesrečo se je sin kasneje začel zavedati, da je le lutka in jo dal usmrtiti, kar trikrat je bil poskus neuspešen, v četrte pa je le uspelo s pomočjo pretorijanske straze. Njene poslednje besede so bile "zabodite me v trebuh, ki je nosil tako pošastnega sina". :>
Druge dve rimski gospodični, ki sta vladali na podoben način sta bile
Julia Maesa in Julia Soemias, ki sta vladali preko cesarja Heliogabala, prva je bila njegova babica, druga pa mama. Z zdruzenimi močmi sta ga postavile na tron najmogočnejšega imperija, in preko njega vladali kot Avgusti (vladarici), kasneje je prišlo do spora med njima, zaradi nepopularnega cesarja, mati je dala ubiti hčerko in postavila na oblast Aeksandra Severa, preko katerega je spet vladala zenska.
Ok, pa dosti o dolgočasnih rimljanih.
V srednjem veku v renesansi je še nekaj vladaric, ki vladajo prav tako kot moški vrstniki:
Katarina Medičejska - uzivala je v luksuznem zivljenju, prirejela veličanske bankete, prav tako pa se je zvesto posvečala vladanju preko političnih usmrtitev in laganja, poročala svoje hčere z vladarji, za sklepanje zavezništev in nasploh vršila vse senčne plati evropske monarhične zgodovine. Res pa je, da se je bila zenska vojaško polomija.
Isabela Aragonska - Pregon zidov [za tisti čas na ravni holokavsta], začetek inkvizicije, tesno prijateljstvo z Torquemado ..
Marija Stuart - bolj poznana kot Mary, kraljica Škotov - poskusi atentatov na politčne nasprotnike (Elizabeto prvo).
Elizabeta I - Usmrtitve fav. past-time, ogromno vojn pod njenim vladanjem.
Kraljica Viktorija - Navečja britanska kolonialna ekspanzija, imperij pod njo dobi značilno obliko .. na seznam damo lahko vse od suznjelastništva do neštetih vojn, podrejanja kultur, mučenja ..
V moderni eri so bile značilne "vladarice":
Golda Meir, Izraelska premierka - Mossadu avtorizirala poboj določenih palestinskih vodij. Nepripravljenost na Yom Kippursko vojno jo je pokopal. (ni bila vojaško odločna).
Margareth Tatcher - jej jej, kje naštevat.
Ekonomski zlom, ogromna brezposelnost, liberalizacija ekonomije, turbokapitalizem, agresivna politika do Afganistana, (sicer upravičena) Falklandska vojna ..
Eto, lahko naštevate, da zenske znajo bolje vladati, samo dejstva kazejo, da je razlik v njihovem obdobju vladanja, kar se tiče zivljenjskih standardov bolj malo. Dejansko zgodovina kaze, da JE VSEENO, ali vlada zenska ali moški. Ko nekdo vlada deluje v okviru nekih univerzalnih zakonitosti, ki presegajo spolno razdelitev.
