dej dej mclarnovc, samo denar vidiš na koncu. marsikdo, ki domov ob koncu meseca prinese 'bajne' vsote za to kar lepo gara. sicer na toplem v pisarni, ampak se njegov delavnik ne konča po 8 urah, niti ne v petek ob petih! vse ima svojo ceno.
število vpisnih mest je treba prilagodit manjšim generacijam, enako je s srednjimi šolami. pri nas so imeli razredi že v oš 28 učencev, zdaj jih je komaj 20.. manjše število ljudi in posledično nižje omejitve...
ampak to je rešitev težave dolgoročno. omejitev vpisa na teh fakultetah ne reši trenutne situacije brezposelne mladine.
se pa zanimo vsak najvprev vpikne v ekonomiste in pravnike, pa je to na področju celotnega družboslovja daleč najbolj zaposljiv kader.
za izobrazbo se dandanes nihče ne želi ničemur odreči. šolnina je pa skoraj zločin nad človeštvom... za nadpovrečno nadarjene že leta obstaja Zoisova štipendija, ki je tudi najvišja državna štipendija.
Diploma izgubila na vrednosti, rednih služb ni
UG84 napisal/-a:Vprašanje pa je, zakaj so te fakultete tako nepriljubljene? Ima kdo kakšno idejo, pa pustmo na strani naravo snovi, ki je čisto druga.
Jaz pa res moram snov pokomentirat
Mislim, da marsikomu naravoslovje ne leži in mu je največja muka. Recimo kaka matematika je za marsikaterega srednješolca izmed težjih predmetov, se mi zdi da je ogromno inštrukcij iz tega predmeta... In jaz mislim, da se zagotovo tak dijak, ki je imel kakšne opomine in je pol popravil na 2, ne bo vpisal na nek naravoslovni faks! 
Jaz sem imela vedno veliko problemov z naravoslovnimi predmeti, snov mi je bila nezanimiva in vedno zelo težka, sem hodila tudi na inštrukcije, da sem dobila tisto 2... in pol valda se ne bom šla po končani srednji šoli vpisat na nek naravoslovni faks, če so mi pa ti predmeti največja muka in nimam niti trdnih osnovnih temeljev pri snovi.
Se mi zdi prav, da bi se zmanjšal vpis na družboslovne fakultete, ne zdi pa se mi prav, da bi kdo kogarkoli 'silil', da se naj vpiše na naravoslovni faks, če pa za to študij nima niti najmanjšega interesa.
jullia_ napisal/-a:McLarnovc, a pa je tebi sicer na splošno jasno, da sistem, v katerem bi imeli vsi visoko izobrazbo in posledično službo, za katero se zahteva visoka izobrazba in nadalje plačo, ki je primerna za tako službo, enostavno ne fukncionira?
Aha torej praviš, da smetar, ki ti odnaša smeti da ne zgniješ v njih, ni vreden, da dobi recimo 900€ plače? Zakaj si potem na faksu sploh?
...mini kikle nosjo vse, topless pa ne. Js pa vem zakaj to je...kolena majo vse...gor pa ne...
-
[vanessa]
- Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1427
- Pridružen: 14. Mar. 2008 20:12
- Kraj: In your worst nightmare near hell :)
Če vidite vsi rešitev v poklicnih šolah, zakaj ste se odločli za splošno gimnazijo in študij?
Sicer v OŠ ni tko grozno težko bit odličen, sam zakaj bi nekdo, k ma lepe ocene, šel na 3-letno poklicno šolo, samo zato ker če bo gimnazijski maturant (in posledično bo mel najverjetneje diplomo v rokah), ne bo imel (takoj) službe?
Sej se ne gre samo za denar, čeprou itak vsi gledamo na denar (eni bolj, drugi manj). Gre se med drugimi za želje. In če človeka nek študij ful veseli, mu verjetno dol visi za to, da je težko dobit službo. Sploh pa.. kdo razmišlja o možnosti zaposlitve pr 14-ih?
Sicer v OŠ ni tko grozno težko bit odličen, sam zakaj bi nekdo, k ma lepe ocene, šel na 3-letno poklicno šolo, samo zato ker če bo gimnazijski maturant (in posledično bo mel najverjetneje diplomo v rokah), ne bo imel (takoj) službe?
Sej se ne gre samo za denar, čeprou itak vsi gledamo na denar (eni bolj, drugi manj). Gre se med drugimi za želje. In če človeka nek študij ful veseli, mu verjetno dol visi za to, da je težko dobit službo. Sploh pa.. kdo razmišlja o možnosti zaposlitve pr 14-ih?
Konc koncu, že sam na tem forumu vidiš študente (!) k se pritožujejo čez študentska dela (!) kako so bogo plačani in da oni že ne bojo sprejeli dela za manj kot 4€. Močno dvomim, da se to dogaja samo med študenti.
s0nckic4 napisal/-a:ja mahagonij, najemnine se mi zdijo previsoke. v ljubljani je cena solidne enoposteljne sobe več kot 300(s stroški)€. kaj šele najemnina garsonjere oz enosobnega stanovanja. in če kot pripravnik zaslužiš 500-600€ je to žal previsoko.
Ti gledas visino najemnine iz napacnega stalisca, to je iz stalisca najemnika.
Poglej najemnino iz stalisca nekoga, ki ima pri roki 150000 eur in bi rad investiral v stanovanje, ki ga bo potem oddajal.
Stanovanje v LJ stane 150000. V kolikor ga oddajas po 300 eur traja skoraj 42 let, da se investicija poplaca. Ce ga oddajas po 500 eur traja 25 let, da se investicija povrne. Ce ga oddajas po 600 eur za 25 let imas 20% profita (iz 150000 naredis 180000), kar je veliko veliko manj, kot ce bi dal denar na banko vezat za 4% na leto, kar nanese 166% donos (iz 150000 naredis 399875).
In to vse ob predpostavki, da se na stanovanju nikoli nic ne pokvari kar bi moral placati, kar takoj unici tvoj donos.
Torej 300 eur je ravno toliko, da pokrije stroske vzdrzevanja pa da ti malo ostane, POD POGOJEM da si dobil stanovanje, ki ga oddajas, zastonj.
Men and women agree on one thing: they both distrust women.
res je, na najemnine gledam iz svojega stališča (težko je reči katero gledišče je v odnosu najemodajalec-najemnik pravilno).
in se s tvojim pogledom strinjam. tudi meni bi bilo kot najemodajalcu cilj, da čimveč iztržim.
ampak bi rekla, trenutna problematika nedostopnosti najemniških stanovanj za mlade (tudi mlade družine) in s tem dlje časa trajajoče življenje pri starših (in posledično tudi izmikanje odgovornosti) zahteva gledanje na najemnine s stališča najemnika. prazna stanovanja niso nikomur v korist. zato menim, da so najemnine trenutno previsoke in da bi lahko začasen spust rešil marsikateri stanovanjski problem.
in se s tvojim pogledom strinjam. tudi meni bi bilo kot najemodajalcu cilj, da čimveč iztržim.
ampak bi rekla, trenutna problematika nedostopnosti najemniških stanovanj za mlade (tudi mlade družine) in s tem dlje časa trajajoče življenje pri starših (in posledično tudi izmikanje odgovornosti) zahteva gledanje na najemnine s stališča najemnika. prazna stanovanja niso nikomur v korist. zato menim, da so najemnine trenutno previsoke in da bi lahko začasen spust rešil marsikateri stanovanjski problem.
Vsak raj ima svojo kačo.
Sem skor iz stola padla, ko sem tole poslušala. -
*SunFlower*
- Kofetarica
- Prispevkov: 613
- Pridružen: 20. Maj. 2009 12:32
UG84 napisal/-a:Lahko, al pa tudi ne, saj ostajajo prosta vpisna mesta na drugih fakultetah, predvsem naravoslovnih. Ja, je pa res, da vsak, ki ne ve kam bi šel, pač ne bo šel na družboslovje. Zdja ko je taka prenasičenost imamo absurde, ko podjetje za tajniško delo zahteva VII. stopnjo izobrazbe.
Vprašanje pa je, zakaj so te fakultete tako nepriljubljene? Ima kdo kakšno idejo, pa pustmo na strani naravo snovi, ki je čisto druga.
Kot je McLarnovc rekel, zato, ker so načeloma težje. Oziroma - na družboslovju ti ni treba razumet snovi, da se napiflaš za 6 ali 7 (sad but true), medtem ko jo na naravoslovju moraš. Si upam trdit, da je vsaj 50% ali več študentov družboslovja takih, ki niso vedeli, kam bi sami s sabo po gimnaziji, ali pa so iskali najhitrejšo pot do diplome.
Se ti res zdi, da je smotrno take ljudi usmerjati na fakultete?
[vanessa] napisal/-a:Če vidite vsi rešitev v poklicnih šolah, zakaj ste se odločli za splošno gimnazijo in študij?
Ker je splošna mentaliteta taka, da gredo odličnjaki na gimnazijo. Na sploh se ne spominjam, da bi bilo kaj veliko informiranja o možnostih; predstavljali so nam poklice, ampak nekako je bilo 'vsem jasno', da odličnjaki gredo na lokalno gimnazijo. Pri 14ih pa seveda malokdo zares ve, kaj ga zanima - delno tudi zato, ker ti vsi govorijo 'eh, saj imaš še čas'.
Meni se ne bi zdelo npr. nič narobe, da bi bile omejitve za vpis na gimnazije strožje in/ali da bi se dijake, ki gimnazijo vozijo bolj z dvojkami ali pa ponavljajo letnike, informiralo o možnostih, ki jih imajo drugje. 16letniki so večinoma že dovolj pametni, da razumejo, če jim ti npr. razložiš, da bodo na npr. ekonomski gimnaziji/srednji ekonomski imeli hitreje narejeno šolo, pa še boljše možnosti za zaposlitev, pa še vedno lahko naredijo faks, če hočejo, itd. Imam kar nekaj bivših sošolcev, ki so z muko izdelali gimnazijo in se vpisali na fakse z najnižjo omejitvijo, ki jih bodisi niso nikoli dokončali, bodisi jih še vedno delajo. Sploh nekatera dekleta, ki so vpisala pedagoško, bi bila po mojem veliko srečnejša s srednjo vzgojiteljsko in potem nadaljnjim izobraževanjem po potrebi.
McLarnovc napisal/-a:Pa dokler bo en vodovodar dobival 600€ na mesec za delo na prepihu, v mrazu, prahu, umazaniji, bo vsak rajši na zavodu sviral kurcu, dobival 300€, vmes pa še malo fušal in zaslužil še recimo 400€ na roko. Zakaj bi se ta vodovodar potem zaposlil?
Kot prvo, vsaj ti 'domači' vodovodarji ne delajo ravno na prepihu in v umazaniji, razen če ti hočeš reči, da imamo vsi umazana in prepišna stanovanja ...
Kot drugo, saj ni treba, da je vodovodar, če mu ne paše. Lahko je mesar, lahko je frizer, električar, zlatar, mizar, bilokaj. Če je dovolj dober obrtnik, bo dobil precej več kot 600€ na mesec, ker vsi rabimo dobre obrtnike.
Problem je tu drug - pri vpisovanju na poklicne šole se dogaja podobna selekcija kot pri vpisu na faks. Na eni strani so najstniki, ki imajo izdelano idejo, kaj jih zanima: npr. zanimajo me avti, rad bi bil mehanik, zanima me elektrika, rad bi bil električar, rada bi bila kozmetičarka, zlatarka, ... Če se jim še da delat, običajno postanejo dobri obrtniki, ki jim ni težko najti službe in potem tudi hitro napredujejo. Na drugi strani imaš pa najstnike, ki jih ne zanima nič in jim v življenju največ pomenijo alkohol, glasba in Facebook. Oni bodo vpisali srednjo šolo, ki je najlažja in da hkrati izobrazbo, s katero lahko 'največ delaš'; ne bo jih zanimala in ne bodo se pretirano trudili. Nekateri se potem čez nekaj let odločijo, da jih pa vseeno zanima, in naredijo kaka dodatna izobraževanja, ali pa se izobrazijo za kaj drugega, ostali pa končajo kot slabe ali samo na pol sposobne frizerke, mehaniki ..., s katerimi smo se vsi že kdaj srečali in bentili čez njih. Oni ustvarjajo splošni stereotip slabo plačanega, slabo izobraženega in delno nesposobnega delavca.
In da tega ne bi bilo toliko, bi bilo ključno prav to, da se ta tvoja mentaliteta spreobrne - da se neha tretirat poklicne srednje šole kot nekaj negativnega oz. inferiornega, da se razblini ideja, da boš samo z gimnazijo (in posledično faksom) kaj dosegel, da se otroke osvešča o njihovih možnostih in dejanskem stanju na trgu dela. Če so pri 14 dovolj stari, da se odločijo za poklic, so definitivno dovolj stari tudi za to, da izvejo, da povprečna frizerka najde delo prej, kot pa povprečna diplomirana sociologinja.
Seveda, nekaterih še vedno ne bo nič zanimalo, ker je to 'šola', ki je pač bedna ... ampak že s poudarjanjem, da se dela veliko več na praksi, kot pa na učenju kot ga razume povprečen učenec (tj. učenje iz zvezkov), in pa obravnavanjem poklicnih kot enakovrednih gimnazijam, bi lahko po mojem kar nekaj dosegli.
Every rose has its thorn
McLarnovc napisal/-a:jullia_ napisal/-a:McLarnovc, a pa je tebi sicer na splošno jasno, da sistem, v katerem bi imeli vsi visoko izobrazbo in posledično službo, za katero se zahteva visoka izobrazba in nadalje plačo, ki je primerna za tako službo, enostavno ne fukncionira?
Aha torej praviš, da smetar, ki ti odnaša smeti da ne zgniješ v njih, ni vreden, da dobi recimo 900€ plače? Zakaj si potem na faksu sploh?
Ne mi polagat besed v usta. Ne podajam nobenih vrednostnih sodb o tem, kaj si kdo zasluži, govorim preprosto o ekonomski vzdržnosti.
Že ves čas pišeš o tem, kako mora imeti vsak možnost študirat. S tem se v osnovi strinjam. Vsak mora imet možnost študirat, kar pa še ne pomeni, da morajo imet možnost vsi študirat.
A razumeš razliko? Če je razpisanih mest na neki študijski smeri manj, kot je zanimanja zanjo, imajo vsak možnost vpisa, če bo zadostil pogojem, ki so predpisani. Vsi pa enostavno ne bodo mogli tega študirat. Treba je narest selekcijo - Zmanjšanje števila mest na fakultetah, sprejemni izpiti, šolnine,...
Drugače ne gre. Ne moreš imet več kot polovice delovne sile z visoko izobrazbo, ker pač ni povpraševanja po njej. Zato pa diploma zgublja na vrednosti in zato ni dovolj prostih delovnih mest za visoko izobražen kader, ker ga je preveč.
In ja, prvi korak je omejitev vpisa na gimnazije. Jebi*a, življenje ni potica, da bo država financirala izobraževanje in v zameno dobivala cel kup ljudi na socialni podpori, ki se ne bodo mogli nikjer zaposlit.