Kšnega pametnega nasveta pa nimam, vem pa, da bi taka situacija tudi mene zelo prizadela in bi začela resno ocenjevati tako zvezo, če se sploh splača trudit.
rojstni dan
Hm, mogoče eno mal neumestno mnenje, ampak ok ... Recimo, da bi še razumela, da ne mara družinskih praznovanj pa to, ampak meni se bolj čudno zdi to, da tud tvojih prijateljic nima nobene želje spoznat. Glede na to, da sta že več kot dve leti skupaj, mi je to fuuul čudno. In mene osebno bi to zelo motilo, v smislu, da sploh noče poznat enega pomembnega dela mojega življenja, ki ga predstavljajo družina in prijatelji. Zihr bi se spraševala, če sploh hočem ostat s takim človekom
Kšnega pametnega nasveta pa nimam, vem pa, da bi taka situacija tudi mene zelo prizadela in bi začela resno ocenjevati tako zvezo, če se sploh splača trudit.
Kšnega pametnega nasveta pa nimam, vem pa, da bi taka situacija tudi mene zelo prizadela in bi začela resno ocenjevati tako zvezo, če se sploh splača trudit.
Meni je to zelo čudno, da mu je težko it na eno kosilo. Razumem, če ga tvoji nebi marali in zaradi tega nebi hotel iti. Pa da noče spoznat tvojih prijateljic.
Ne predstavljam si kako bo ta veza funkcionirala, če se poročita in ne bo hotel stika s tvojimi starši. Sicer pa se ne vmešavajo vsi starši v odnose svojih otrok.
Moj fant zmeraj, ko gre na moj konec se oglasi pri moji mami na kosilu, tudi k ostalim sorodnikom gre rad.
Ne predstavljam si kako bo ta veza funkcionirala, če se poročita in ne bo hotel stika s tvojimi starši. Sicer pa se ne vmešavajo vsi starši v odnose svojih otrok.
Moj fant zmeraj, ko gre na moj konec se oglasi pri moji mami na kosilu, tudi k ostalim sorodnikom gre rad.
(s)mej se
Meni osebno je to delanje iz muhe v slona. Verjetno zato, ker sem ista kot kerin fant. Ne maram praznovanj z njegovimi. Pa ni problem v njih kot ljudjeh kakšni so, pač pa to, da mi enostavno ne diši, da bi mogla bit z njimi. Raje sem 20 min na praznovanju (razdelitev daril, torta) potem pa se umaknem. In tud on že moje starše ni videl že eno leto. Pa to nikogar ne moti. Meni celo še to paše. Pa to ne pomeni, da ga nimam rada al pa da ga ne sprejemam. Sam izognem se stvarem,ki mi ne odgovarjajo. Tako, da mislim, da bi se morala pogovoriti in sprejet nek kompromis. Navseadnje pa kosilo z tvojo družino in večerja z fantom se tudi ne sliši slabo. Ali pač? Jaz osebno pač ne vidim nobenega problema. Verjamem, da pa predstavlja tebi. In upam, da bo ga bota rešila. Srečno!
Tudi meni se zdijo njegove teorije zgrešene.Razumem da nekoga osebno ne preneseš,ampak potrpiš za svojo punco...predvidevam da so tvoji čist dostojni do njega in nima razloga za nelagodje.Da pa mu ni do novih spoznanj prijateljic in druženje s straši, mi pa ni jasno.V tem ne vidim nič dobrega-kar bi vajin odnos poglobilo.V začetni fazai (prvih nekaj let) si vendar želiš novih preizkušenj v odnosu,ne?!
Moja situacija je takšna,da ma moj zelooo zadržano mamo in nikoli nevem kaj si misli o meni, vendar pa so mi družinske zadevice nekaj spontanega in prijetnega za naju.
Moja situacija je takšna,da ma moj zelooo zadržano mamo in nikoli nevem kaj si misli o meni, vendar pa so mi družinske zadevice nekaj spontanega in prijetnega za naju.
Pa sej to je vse res, pač če mu ni, mu ni in brezveze ga silit. Čeprav jst mislim, da tisto enkrat na leto bi pa lahko že zaradi nje šel na kosilo, če ji toliko pomeni (če sem prou zasledila, gre za okroglo letnico 
). Pa mislim, da ne gre tukaj samo za problem, da noče se družit z njenimi, ampak nasploh noče imeti opravka z njenim "življenjem", se prav družino, prijatelji, itd. On se obnaša (po mojem mnenju) kot da tega sploh ni, kot da je keri samo del njegovega sveta, on pa noče biti del njenega sveta. In dolgoročno ne vem, kako bi to lahko šlo - vsaj pri meni težko. Pa tudi pri nas nismo neki ful povezana družina in daleč od tega, da bi hotela, da bi bil tip skoz z nami na praznovanjih in to - sploh ne, meni bi bilo še boljš, da tip ne bi šel z mano na družinska srečanja. Ampak če mi pa en dogodek ful veliko pomeni, pa pričakujem, da bo to storil zaradi mene in vsaj takrat pozabil nase.
). Pa mislim, da ne gre tukaj samo za problem, da noče se družit z njenimi, ampak nasploh noče imeti opravka z njenim "življenjem", se prav družino, prijatelji, itd. On se obnaša (po mojem mnenju) kot da tega sploh ni, kot da je keri samo del njegovega sveta, on pa noče biti del njenega sveta. In dolgoročno ne vem, kako bi to lahko šlo - vsaj pri meni težko. Pa tudi pri nas nismo neki ful povezana družina in daleč od tega, da bi hotela, da bi bil tip skoz z nami na praznovanjih in to - sploh ne, meni bi bilo še boljš, da tip ne bi šel z mano na družinska srečanja. Ampak če mi pa en dogodek ful veliko pomeni, pa pričakujem, da bo to storil zaradi mene in vsaj takrat pozabil nase.
Jaz ne razumem kako lahko ene mislite, da je vse delanje muhe iz slona, pretiravanje, da ga naj pusti pri miru lalala.
Meni se zdi resnično problematično, da noče spoznati nobenega dela njenega življenja. Razumem, če mu ni do druženja s sorodniki pri družinskih kosilih ali karkoli. Ampak to je njen rojstni dan in če je njena res velika želja, da je takrat z njo pri večerji, je najmanj, kar bi lahko storil, to, da bo tam in pojedel tisto večerjo! Saj menda ni totalno asocialni frik, da ne bi vedel, kam dati noge med večerjo, kam pogledati in kako odgovoriti na vsakdanja vprašanja.
In tudi to, da noče spoznati prijateljic... Saj se ne rabi z njimi družiti, ampak vse na tolko časa pa bi lahko kakšno rekli.
Mene bi vse to res zelo motilo, ker bi mi dajalo občutek, da fant noče biti del celotnega mojega življenja - ker moje življenje so tudi starši in prijateljice - ampak samo del tistega, ki njemu ustreza.
Meni se zdi resnično problematično, da noče spoznati nobenega dela njenega življenja. Razumem, če mu ni do druženja s sorodniki pri družinskih kosilih ali karkoli. Ampak to je njen rojstni dan in če je njena res velika želja, da je takrat z njo pri večerji, je najmanj, kar bi lahko storil, to, da bo tam in pojedel tisto večerjo! Saj menda ni totalno asocialni frik, da ne bi vedel, kam dati noge med večerjo, kam pogledati in kako odgovoriti na vsakdanja vprašanja.
In tudi to, da noče spoznati prijateljic... Saj se ne rabi z njimi družiti, ampak vse na tolko časa pa bi lahko kakšno rekli.
Mene bi vse to res zelo motilo, ker bi mi dajalo občutek, da fant noče biti del celotnega mojega življenja - ker moje življenje so tudi starši in prijateljice - ampak samo del tistega, ki njemu ustreza.
Maudisa napisal/-a:Pa to ne pomeni, da ga nimam rada al pa da ga ne sprejemam. Sam izognem se stvarem,ki mi ne odgovarjajo.
Moj bivši je isti. Problem je v tem, da se je to izogibanje stvarem, ki mu ne odgovarjajo, samo stopnjevalo. Na koncu se je pa izkazalo, da sem v resnici jaz tista, ki mu ne odgovarjam.
Če nekdo ni pripravljen treh ur časa "žrtvovat" za kosilo, ki punci ogromno pomeni, je res vprašanje, kaj bo naredil, ko bodo v igri resnejši problemi in odgovornosti.
Jaz tega pač ne razumem, za ljudi, ki jih imam rada, sem pripravljena "pretrpet" še mnogo več, kot eno zastonj kosilo
, če vem, da jim to veliko pomeni. Mogoče je mi je neka stvar odveč in nepomembna, oni mi pa niso.Danes se usedita in se pogovorita o tem. Jaz bi kar položila vse karte na mizo, mu povedala, koliko mi to pomeni, kako se počutim, ker ni pripravljen tega narediti za mene, vse skrbi, ki jih imam zaradi tega glede skupne prihodnosti ... vse. Ker mogoče se tvoj fant sploh ne zaveda resnosti položaja in točno kaj ti sporoča s svojim obnašanjem.
Če bi po tem pogovoru še vedno vztrajal, da mu ni do skupne večerje in da pojdi sama, pa je menda res čas za resne skrbi.
Če bi po tem pogovoru še vedno vztrajal, da mu ni do skupne večerje in da pojdi sama, pa je menda res čas za resne skrbi.
ja res zdaj ko prebiram vsa ta mnenja se mi pa celo zdi, da mogoce pa je to bolj pomembna rec kot se je meni najprej cist tako od oka zdela.
sploh jullia_ je lepo napisala tisto z bivsim
a pa on res ve koliko ti to pomeni? a si mu povedala tako kot nam, kako resen se ti zdi ta problem? kaj ce bi mu kar tole temo skopirala?
sploh jullia_ je lepo napisala tisto z bivsim
a pa on res ve koliko ti to pomeni? a si mu povedala tako kot nam, kako resen se ti zdi ta problem? kaj ce bi mu kar tole temo skopirala?
Danes se usedita in se pogovorita o tem. Jaz bi kar položila vse karte na mizo, mu povedala, koliko mi to pomeni, kako se počutim, ker ni pripravljen tega narediti za mene, vse skrbi, ki jih imam zaradi tega glede skupne prihodnosti ... vse. Ker mogoče se tvoj fant sploh ne zaveda resnosti položaja in točno kaj ti sporoča s svojim obnašanjem.
Če bi po tem pogovoru še vedno vztrajal, da mu ni do skupne večerje in da pojdi sama, pa je menda res čas za resne skrbi.
Če bi po tem pogovoru še vedno vztrajal, da mu ni do skupne večerje in da pojdi sama, pa je menda res čas za resne skrbi.
red_rose napisal/-a:keri napisal/-a: A je to res človek s katerim naj bi preživela preostanek življenja? Da mu je težko dve uri presedeti za mizo z mojimi starši, ki jih v bistvu sploh ne pozna zaradi nekih principov in trme, čeprav ve, da bi to meni ogromno pomenilo. Kje je tu ljubezen? Kje je tu konec koncev tudi neko spoštovanje? Moja familija je hočeš nočeš v paketu z mano.....in če zavrača mojo familijo v bistvu zavrača na nek način tudi mene
to je pa cist zensko razmisljanje...
Zakaj je pa to žensko razmišljanje? Sej ne gre za to, da je konkretno družina, ampak da njen fant ignorira nekaj, kar njej očitno ogromno pomeni.
Vsak je drugače povezan s svojo družino... Jst sem zelo in s fantom kot je Kerijin ne bi videla prihodnosti. Ampak po drugi strani, moji fantje že od začetka vejo, da meni družina ful pomeni in da pričakujem, da se bo družil z mojimi (ker niso vsiljivi in se da čist normalno zastopit z njimi) in da bo spoznal vse tete v sedmem kolenu, ker mi tudi one veliko pomenijo. Ok, sej počakam tri, štiri mesece (za tete tudi leto ali dve
) ampak moj odnos z mojo družino in moja pričakovanja v zvezi s tem so jasna že na začetku.
Pa Ana27, moji niso vsiljivi - ja vedno so tu zame, ampak imajo pa svoje življenje in pustijo meni, da sama vodim svoje.
Pogosto je v zvezah tako, da nekatere stvari na začetku toleriraš in je kasneje težko postavit nova pričakovanja. Tako da ja, tu je bila tudi tvoja napaka Keri (no sej to že veš) in partner težko sprejme nova pričakovanja.
Vsekakor se mi zdi zelo zelo grdo, da ignorira nekaj, kar tebi toliko pomeni in ti ne da pametnega razloga. Ampak vseeno ti predlagam, da probaš počasno in 'naključno' spoznavanje in zbliževanje fanta s starši preden sprejmeš drastične ukrepe.
PS: Rekla si, da se ti družiš z njegovimi. Ampak a to fantu sploh kaj pomeni ali mu je pač vseeno in sprejme to kot tvojo željo?