*mala* napisal/-a:*purple*- resno dvomim, da prebrala kakšno knjigo o psihi. Me zanima naslov kakšne?
Še jaz, ki priznam, da ne poznam kej dost psihologije, in se v marsikateri stvari ne strinjam z njo, vem, da imajo starši ogromen vpliv, če se zavedaš al pa ne.
Pa tud terapevti ne pomenjo, da si že napol v norišnici.
Knjige nisem prebrala, ker knjig ne berem.Sem pa prebrala marskteri članek,pregledal prispevek, itn.Oblikovala sem si tako mnenje kot je predstavljeno.brezveze se mi zdi,razglabljat še dalje o tem, ker mislm da usi jasno vemo, da tko kot recimo Nie ne boste prepričal da znajo bit čefurji tud normalni ljudje, tud mene ne boste, da je usaka mini težauca zrela za psihiatra!
red_rose napisal/-a:misliti se pravi nic vedeti...
Torej, dokler ne boš pokazala papirja primerne izobrazbe in usaj deset let izkušenj, potem tudi enako velja zate, kar si napisala!laik si ti, laik sem jaz, usak oblikuje svoje mnenje, glede določene zadeve.ni pa pravila ali imam prav jaz ali ti.usaka verjetno zase.
In ne hvala, ne rabm jst nobenga terapevta.Moji terapevti so moji bližnji, h katerim se v primeru sile zatečem in mi znajo zacelit usako rano in odrešit usake bolečine s primernimi nasveti.Jst ne rabim govort tujim ljudem svojih težav, ljudem ki me ne poznajo in za katere sem le cifra, sploh za tiste ki jim gre samo za denar.na lastne oči sm vidla kaj lahko terapevt nardi človeku, da iz žalostne osebe rata popolna razvalina z najbolj butastimi nasveti ever, tko da mene dokler mam use koleške u glau normalno poštimane, ne vidi noben.pa ne, da bi imela karkoli ornk proti njim, enostavno uporabljam druge alternative za reševanje težav in celjenje ran.
če je tebi sedlo, kul...kaj naj rečem

fraky, bližnji (če niso iz te stroke) mi ne morejo narest plombe na zob, ne morejo mi pozdravit vnetja, pljučnice...lahko pa mi pozdravijo bolečino na čustvenem področju.še vedno so mi jo in vedno maksimum uspešno.Z razumevanjem, ljubeznijo, poslušanjem in pametnimi nasveti.
glede vpliva staršev...ja, na otroke imajo starši vpliv, kar je logično, ker si popolnoma odvisen od njih in so oni tiste "vodje", ki te vodijo v življenje.ampak enkrat odrasteš, enkrat začneš sam mislit s svojo glavo.
Khm, podzavestna izbira partnerja..jah, mene je moj partner sam najdu in brez da bi ga kakorkoli poznala, se je zaiskrilo na moji strani.V tem primeru nimam kej izbirat.srce je reklo to in to je blo.pač, ko so se pokazale napake, sem jih pa sprejela v paketu z njim, ravno tako kot je on moje.in ne vidim nobene podobnosti v najini zvezi z zvezo mojih staršev, še najmanj pa po njegovi strani.
sem pač mnenja, da nekje se naj bi ta vpliv končal.če se zgodi, da se je zasidral v koga, more potem tudi ta oseba sama pri sebi razčistit kaj in kako.Nisem pa zasledila,da bi bila avtorica teme pod maminim vplivom "moški so prasci".prej sem začutila, da je dala to skoz, začela razmišljat s svojo glavo in jim dala možnost.nakar se je zgodil polom z zvezo in banalno,potrebuje čas, da bo spet zaupala...če pa zarad enga normalnega žiuljenskega procesa že takoj potrebuješ terapevta, naj me koklja brcne.usekakor koga zares potre, ampak tega v njenem postu ne čutim,da bi jokala noč in dan in da nebi mogla živet več naprej.