nikaragua napisal/-a: ubistvu mi je blo ful usec k sm se s pomocjo pravih cot k so mi sedle pa uporabo make upa prelevila iz cist povprecne punce v punco k je zgledala k manekenka in valda sm tut pol v diskotekah pozela ful velko zanimanje. obe sva ble pa seveda nedostopne nakar je blo prsla noc k sva zurale v biusmn pa globalu in je kolegica dubila v pijaco tekoci ekstazi jez sm mela pa vec srece k pa pameti da sm se ponesreci v tistih visokih stiklih spotaknila in pijaco polila. hvala bogu sva obe odnesli celo kozo in pa tudi prenehale s tem izivanjem.
Hm, če zgledaš k manekenka, za to ne rabš posebnih (sploh pa ne izzivalnih, kaj šele cenenih) cot ... ali?
Zate ne vem, ampak jst rada vem (in vidm), da sm moškim ušeč zarad same sebe (in seveda svojga stila, k izraža mene, pa nej gre za oblačila, obnašanje, govor, ...), ne pa zarad pomankljivih, izzivalnih oblek (ki poleg usega nimajo veze z mano) in presežka mejkapa (ki moj obraz spremeni u
obraz neke druge ) ...
Tipou, k bi uzdihval ob cenenosti (taki in drgačni) nimam okol sebe, niti jih ne poznam. Da bi si pa moj moški želeu tega na men, se pa ni za bat.
Pa itak, zrihtana ženska ni enako cenena ženska, lih tko ni enako ženska u pocen cotah ... Se mi zdi, da tiste, k so
nagnjene k cenenosti, take izpadejo ne glede na ceno, firmo in priložnost (špancir s psom, večerja u restauraciji, noč u diskaču).
Smell the warm and salty air... see a wave reflect a beam... stop and find a pretty shell... make it real your summer dream...