Z njegovimi darili je pa tko; rož in šopkov nisem nikol sušila, ker mi suhe rože zgledajo izredno morbidno in že itak nisem nek fanatik rož (mene se ujame na milko, ne na vrtnico
). Plišasti me to you medvedki so zloženi na tvju skupaj s tistimi, ki sm jih dobila od atija za brzdej, maturo, božič ... Pisma, kartice in ostale drobnarije so pospravljene v škatli, ki že tudi neki let sameva v omari. Majčke, nogavičke, torba in ostale praktične stvari, ki mi jih je dal še vedno uporabljam in se niti ne spomnim več da so od njega oz ob cunji ne pomislim nanj. Niti ne razglašam mojemu: "Lej, to mi je pa bivši kupu", k ni nobene potrebe, da se on obremenjuje ali mi stvar ogromno pomeni, ali mi budi spomine ...
Je pa res, da sva se razšla brez zamer in težkih besed in sva še danes v precej rednih in prijateljskih stikih. Pač predstavlja kar precejšnji in pomemben del moje preteklosti in tega nikakor ne obžalujem oz poskušam zbrisati.
Pri meni sicer ni bilo tako veliko stvari, ampak večina sem pospravla in ne razmišljala o tem, kakšno sliko sem tudi raztrgala iz jeze 
dobila sem zapestnico..ki jo se sedaj nosim..sedanji me je enkrat vprasal s kaksnim namenom nosim to..pa sem mu lepo povedala, zato ker mi je vsec, in ne iz razloga, da bi se spominjala nanj.. pa en obesek za kljuce sem dobila, ki ga ze zdavnaj ni vec nikjer...
, jst sm dans bivšega srečala in videla, da ima po 3 letih, kar sva nehala, še vedno denarnico, ki so mu jo kupili moji starši enkrat za darilo, tega je ziher že več kot 5 let 
) je bil razcefran na prafaktorje v obdobju prebolevanja 
