^^
Glede posvečanja časa imaš 100% prav.
Kajti Boris se neizmerno trudi pokazati nam kako je inteligenten in razgledan in kliče po potrditvi.
Moji sestavki so, kakršni so zaradi tega, ker imam rad stvari urejene, pregledne, povezane, argumentirane. Zato jih često podkrepim z linki. To je zame in za ljudi, ki radi raziskujejo. Trudim se pokazati svojo čustveno inteligenco (seveda pa naletim marsikdaj na nerazumneže, ki prehitro podajajo neustrezne končne sklepe o mojih potezah). To pa zato, ker menim, da ima od tega lahko kdo korist, če ve, kaj vse se da s čustvi početi, in če ima pred seboj človeka, ki to izkuša v praksi. Se pa seveda najdejo taki, ki pravijo, da zgolj teoretiziram in besedičim, brez da bi se dobro pozanimali o čem govorim.
Ne kličem po potrditvi, temveč po konsenzu. Večinoma kličem po ustrezni kritiki, ki bi imela dobro osnovane argumente. Lepo pa je, če kdo potrdi, ko se s čim strinja, da vem, ali sem stvar dovolj nazorno prikazal, ali so potrebna dodatna pojasnila. Brez teh si težko predstavljam, kako bi lahko prišlo do konsenza.
Besede potrditve same po sebi (v stilu... dober si Boris, hvala ti, zlat si, pametno od tebe... ) mi pa ne pomenijo kaj dosti (če mi nekdo pokloni potrditev, to veliko bolj koristi drugim bralcem, da se razpozna uporaben komentar že od daleč (dober glas se širi v deveto vas), in da ima potem lahko od mojih zapisov korist več ljudi).
Kako vem? Reciva...
1.) Vzemiva za primer besede s katerimi zaželiš nekomu dober tek in pa pozdrave ("živijo", "lep dan želim"), s katerimi si ljudje izražamo med seboj naklonjenost. Potrjujemo sogovorniku, da mu želimo lep dan. V otroštvu sem velikokrat te pozdrave jemal kot klišeje in mi niso nikdar kaj posebnega pomenili. Sem pa rad sam pozdravljal ob poslavljanju. Podobno je z raznimi "na zdravje" ko kihneš. Vso mladost mi je bil to nek nesmiseln ritual, morda zato, ker nisem nikoli začutil, da bi to, kar je bilo izrečeno, kdo tudi resno mislil. Zdi se mi, da sem šele na faksu začel na to gledati drugače. Danes pa to hvaležno sprejmem, še posebej če gre za jezik ljubezni in ne za neko formalnost (pa tudi samo formalnost sem začel ceniti, saj se lahko iz nje šalim na pešnajst načinov).
2.) Ker sem že šel skozi veliko preizkušenj tu na forumu, kjer sem bil totalno diskreditiran, skritiziran, in kjer se sploh ni poslušalo mojih argumentov, ampak čenče tercijalk in osebkov, katerim so podivjali obrambni mehanizmi in niso štekali določene zvrsti humorja in dobrih namenov mojega konstruktivnega izzivanja, so me celo prezirali. Čeravno sem dobro vedel, da bo večina nadaljevala s tem, in da bom dobil zelo malo potrditev, če ne bom spremenil svojega stila pisanja, tega nisem storil. Ker mi je šlo za raziskovanje odzivov ljudi in opazovanje mojih lastnih odzivov, ter raziskovanje stvari, ki laikom niso jasne, in ker enostavno ne potrebujem potrditev od nevednežev ali škodoželjnežev ali podležev, ki prezirajo, ali kakšnih drugih potencialnih sociopatkov, ki bi potrebovali Rugljevo prevzgojo morda, da bi prenehala njihova nevrotičnost (samo poglej od blizu temo
Kaj vam gre na forumu na živce). Sem pa dobil (in tudi podelil) precej potrditev in zahval od tistih, ki so poslušali moje argumente in so si vzeli čas, uporabili posebno možgansko funkcijo imenovano pamet in preučili stvar z različnih zornih kotov.
Občutek lastne vrednosti je zame samoumeven.
Glede besed potrditev mi je všeč predvsem ena: ljubim te.
Zelo rad vem, ko kdo potrdi svojo zmoto, saj gremo lahko tako naprej in je problem rešen. Tudi sam rad potrdim, če opazim ali če se mi dokaže, da sem ga kje kaj usral.
V kolikor tega ni vztraja pri svojem prav saj bi se njegova super podoba zamajala in navsezadnje tudi je prepričan v to, da ima prav in nasprotni ki se ne strinja nima prav.
Zdaj ko govorim o sebi, pač sam več vem o tem in zato lahko z veliko gotovostjo trdim, da to ne drži. Vztrajam pri kvalitetni in široki argumentaciji.
- glede dotika imaš prav, glede tega, da je vse drugo izguba časa, pa dobro veš, da sem se šalil
(ženske tudi ampak ne vem zakaj to tako težko priznajo..oziroma vem ampak se delam nevednega)
Tudi ti jeziki ljubezni mi niso tuji, ker če res dobro poznamo partnerja, vemo na kakšen način "deluje" 
