Včasih pride dan k bi dala vse da bi me kdo objeu pa reku da me ima rd.
V živlenju sm mela velik fantov, ampak še zmeri nobenega da bi lahko rekla; " uuf, to je oN!" fAnte
povečini zanima samo sex.
In jaz si vedno rečem , " nee, ne bom mu nasedla" ali " ne mu verjet". Nekje v sebi pa imam malo upanja , da bi se iz tega razvilo kaj več. In potem se m vedno žalostna. Npr. moja kolegica, je lušna, sramežljiva... zanjo , če gledaš osebnost, si nebi mislila da bo kdaj dobila fanta. Ne mislm s tem nič grdega. Punca ima fanta že 7 mesecev. Jaz, ki sem odprta oseba, k se rada smejem , hecam , nobenmu nočem nič slabega.
Sama.
Nevem več kaj nej nrdim noo... rada bi mela nekoga da bi me poklical vsak dan in uprašu kako sem ali če se mi da na kavo.
še tole, da se mal izpovem
14 dni nazaj se name spomni moj bivši. In mi napiše sms " čao, kako si ? maš v petek zvečer kej časa? "v mojem kraju" imam razgovor za službo." Kao ob 23.3o???
Si mislm , ok, se bom dobila da ga mal vidm po dolgem času pa še ful mi je všeč. Pride petk. Se dobiva zvečer, me drži za roke, mi daje lupčka v javnosti , vseeee . Kot da bi hodila. IN Js itak ne bi imela nč proti tem

Prespi pri meni, samo malo sva se objemala v postelji. Drug dan. Zjutraj... VstANE, mu skuham kavo in on ..."morem it ". Pospremla sm ga par korakov, se obrnila in šla. Nič mu ni blo jasno. Nism mogla prenest tega, da je bil tsti dan drugačen kot včerajšnji. Počutila sem se kot da bi bla zanj samo nekdo s katerim preživlja ure ko nima sam kej počet ( če me razumete).
Jokala sm. 3 dni. Spet, enaka zgodba kot vedno.