Poroka sama sebi danes v bistvu ne pomeni nič (pravno gledano, da se ne bo kakšna vame vpičila z dokazom ljubezni, doživljensko zavezo in podobnimi večnimi resnicami
), tisti moment, ko greš živet skupaj s punco, si oplel 
Fantje in poroka
Horus, saj ti veš, da je kar se tiče premoženjske ureditve zunajzakonska skupnost izenačena z zakonsko, ane?
Poroka sama sebi danes v bistvu ne pomeni nič (pravno gledano, da se ne bo kakšna vame vpičila z dokazom ljubezni, doživljensko zavezo in podobnimi večnimi resnicami ), tisti moment, ko greš živet skupaj s punco, si oplel
Poroka sama sebi danes v bistvu ne pomeni nič (pravno gledano, da se ne bo kakšna vame vpičila z dokazom ljubezni, doživljensko zavezo in podobnimi večnimi resnicami
), tisti moment, ko greš živet skupaj s punco, si oplel To, da morata dva živet skupaj 2 ali 3 leta, da se štejeta za zunajzakonsko skupnost, je mit. V resnici se presoja vsak primer posebej glede na okoliščine.
"Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske,
ki nista sklenila zakonske zveze, ima zanju enake pravne
posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni
bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima
neveljavna; na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne
posledice, če zakon tako določa."
Gre namreč za pravni standard. Lahko z nekom živiš pol leta, pa je zveza tako intenzivna (skupaj prenoviš kuhinjo, si omisliš psa, zanosiš,...), da padeš v to deifnicijo.
"tisti moment" je bilo pa pač samo slikovito izražanje. In v bistvu niti ne napačno, ker se tudi v primeru poroke skupno premoženje prične ustvarjat šele s poroko samo, kar je pa človek pred tem pridobil, bo pa tudi ob ločitvi ostalo njegovo.
Torej si v precej podobnem položaju, če se po nekaj mesecih koruzništva odseliš ali nekaj mesecih zakona ločiš.
"Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske,
ki nista sklenila zakonske zveze, ima zanju enake pravne
posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni
bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima
neveljavna; na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne
posledice, če zakon tako določa."
Gre namreč za pravni standard. Lahko z nekom živiš pol leta, pa je zveza tako intenzivna (skupaj prenoviš kuhinjo, si omisliš psa, zanosiš,...), da padeš v to deifnicijo.
"tisti moment" je bilo pa pač samo slikovito izražanje. In v bistvu niti ne napačno, ker se tudi v primeru poroke skupno premoženje prične ustvarjat šele s poroko samo, kar je pa človek pred tem pridobil, bo pa tudi ob ločitvi ostalo njegovo.
Torej si v precej podobnem položaju, če se po nekaj mesecih koruzništva odseliš ali nekaj mesecih zakona ločiš.
Tocno tako. Zato sem napisal, da si najebal kot moski tko ali drugace, poroka nima veze tukaj. Naprimer da delas, punca nima nobenih prihodkov, zivita skupaj, in ce se zadeva konca je ona nenadoma upravicena do polovice. Imagine that....v zadnjih nekaj letih si 4 ure na dan zastonj delal.
Men and women agree on one thing: they both distrust women.
Zato ker moski prakticno nikoli niso tisti, ki so zastonjkarski, in ker tudi ce bi bil moski tisti, ki ni prispeval niti centa, dvomim da bi dobil polovico, najbrz bi mu na sodiscu dali debelo nulo.*skokica* napisal/-a:Ja lahko bi bilo pa ravno obratno. Ne vem zakaj je zdaj moški tukaj po defaultu tak revež.
Se mi zdi npr. to pravično v primeru, če se partnerja dogovorita, da bo eden ostal doma in skrbel za otroke.
In ne...ni fer tudi ce en ostane doma, da bo skrbel za otroke.
Men and women agree on one thing: they both distrust women.
Mahagonij napisal/-a:In ne...ni fer tudi ce en ostane doma, da bo skrbel za otroke.
Če se oba strinjata, da eden ostane doma, zato da poskrbi za otroke/hišo/vrt... in ne gleda v luft oz. si dan za dnem lakira nohtke in hodi v šoping, se mi pač zdi to povsem enakopravno, kot če bi ta oseba hodila v službo. In v zameno za to, se mi ne zdi nič spornega, da tej osebi pripada polovica premoženja.
-
Horus
*skokica* napisal/-a:Mahagonij napisal/-a:In ne...ni fer tudi ce en ostane doma, da bo skrbel za otroke.
Če se oba strinjata, da eden ostane doma, zato da poskrbi za otroke/hišo/vrt... in ne gleda v luft oz. si dan za dnem lakira nohtke in hodi v šoping, se mi pač zdi to povsem enakopravno, kot če bi ta oseba hodila v službo. In v zameno za to, se mi ne zdi nič spornega, da tej osebi pripada polovica premoženja.
1. Oseba, ki je doma je tako ali tako prejemala denar v obliki hrane, oblek, stanovanja, elektrike etc celotno skupno zivljenje. Zakaj je ok da po razvezi, dobi se polovico stanovanja, za katerega ni nic prispevala? Ne samo, da je tako prejemala poleg zgoraj nastetih stvari, se vrednost v visini polovice mesecnega obroka posojila za stanovanje, ampak poleg tega bo efektivno prejemala vrednost v polovici obroka tudi V PRIHODNJE!
Namrec dobi pol stanovanja, ne samo pol stanovanja, kolikor ga je bilo odplacanega. Dec bo moral se naslednjih 20 let placevat kredit. In pol tega efektivno dobi ona, ker ima pol lastnistva!
2. Ali bo v primeru, da tega dela doma ne bo opravljala kdo to uposteval? Ali bo kdo to preverjal? Ne.
A ce bo dec gospodinjska dela sam opravljal, a mu bo kdo to placal? Ne.
3. Ce je sama kriva za razpad zveze z varanjem ipd a bo kdo to uposteval? Ne.
4. Froce dobi kar avtomatsko(razen ce lahko dokazes da se spika z iglami), in poleg tega dobi tudi denar za njih. Dec placuje nekaj, od cesar potem nic nima, oziroma ni njegovo. Temu se po domace rece nateg.
5. Delo doma ni toliko vredno.
Mate kar prav, ko otresate gobec, da spola nista enakopravna.
Men and women agree on one thing: they both distrust women.
vse lepo in prav, ampak meni se dozdeva da nekateri tipi hočete da oba delata normalni delovni čas, potem ko pa prideta domov se tip vrže na kavč, ženska pa naj kuha, pospravi in poskrbi za otroke, medtem ko vi celi zdolgočaseni bulite v tv in sprašujete kdaj bo že kosilo...mal za hec pa mal zares. delo more bit deljeno, in to pomeni da tut moški doma kdaj skuha, pospravi in poskrbi za otroke oz, se zmenita kateri bo katera gospodinjska dela opravljal.Mahagonij napisal/-a:*skokica* napisal/-a:Mahagonij napisal/-a:In ne...ni fer tudi ce en ostane doma, da bo skrbel za otroke.
Če se oba strinjata, da eden ostane doma, zato da poskrbi za otroke/hišo/vrt... in ne gleda v luft oz. si dan za dnem lakira nohtke in hodi v šoping, se mi pač zdi to povsem enakopravno, kot če bi ta oseba hodila v službo. In v zameno za to, se mi ne zdi nič spornega, da tej osebi pripada polovica premoženja.
1. Oseba, ki je doma je tako ali tako prejemala denar v obliki hrane, oblek, stanovanja, elektrike etc celotno skupno zivljenje. Zakaj je ok da po razvezi, dobi se polovico stanovanja, za katerega ni nic prispevala? Ne samo, da je tako prejemala poleg zgoraj nastetih stvari, se vrednost v visini polovice mesecnega obroka posojila za stanovanje, ampak poleg tega bo efektivno prejemala vrednost v polovici obroka tudi V PRIHODNJE!
Namrec dobi pol stanovanja, ne samo pol stanovanja, kolikor ga je bilo odplacanega. Dec bo moral se naslednjih 20 let placevat kredit. In pol tega efektivno dobi ona, ker ima pol lastnistva!
2. Ali bo v primeru, da tega dela doma ne bo opravljala kdo to uposteval? Ali bo kdo to preverjal? Ne.
A ce bo dec gospodinjska dela sam opravljal, a mu bo kdo to placal? Ne.
3. Ce je sama kriva za razpad zveze z varanjem ipd a bo kdo to uposteval? Ne.
4. Froce dobi kar avtomatsko(razen ce lahko dokazes da se spika z iglami), in poleg tega dobi tudi denar za njih. Dec placuje nekaj, od cesar potem nic nima, oziroma ni njegovo. Temu se po domace rece nateg.
5. Delo doma ni toliko vredno.
Mate kar prav, ko otresate gobec, da spola nista enakopravna.
Mahagonij, jaz se s tabo sicer strinjam glede tega, da je v družinskem pravu ženska v mnogo boljšem položaju, ne pa tudi glede tega, da delo doma ni vredno nič in da se naj ne upošteva kot prispevek k družinskemu proračunu.
Že samo, če pogledaš vprašanje vrtca, družina prišpara precej denarja, če so otroci doma.
Se tudi strinjam s teboj, da je v tem primeru (da ženska ostane doma) čisto logično, da ona potem fura celotno gospodinjstvo, ampak s tem, da jamrat ne sme, pa malo mimo streljaš no Kot da je služba edini razlog za jamranje.
Jaz sicer nisem tip človeka, ki bi sploh hotel bit doma, kuhat, likat in mulce pazit, se mi pa to sicer zdi čisto korekten dogovor para, če imata drugačne vrednote kot jaz in se jima zdi pomembno, da otroke doma pričaka nasmejana mama s kuhanim kosilom, ki jim je vedno na voljo.
V tem primeru tipa ne vidim kot neko žrtev izkoriščanja, konec koncev se tudi ženska marsičemu odpove s tem, ko ostane doma.
Že samo, če pogledaš vprašanje vrtca, družina prišpara precej denarja, če so otroci doma.
Se tudi strinjam s teboj, da je v tem primeru (da ženska ostane doma) čisto logično, da ona potem fura celotno gospodinjstvo, ampak s tem, da jamrat ne sme, pa malo mimo streljaš no
Kot da je služba edini razlog za jamranje.
Jaz sicer nisem tip človeka, ki bi sploh hotel bit doma, kuhat, likat in mulce pazit, se mi pa to sicer zdi čisto korekten dogovor para, če imata drugačne vrednote kot jaz in se jima zdi pomembno, da otroke doma pričaka nasmejana mama s kuhanim kosilom, ki jim je vedno na voljo.
V tem primeru tipa ne vidim kot neko žrtev izkoriščanja, konec koncev se tudi ženska marsičemu odpove s tem, ko ostane doma.
Nisem rekel da ni nic vredno, rekel sem da ni "toliko" vredno. Poleg tega, kot sem rekel, moski nic ne dobi za delo doma.jullia_ napisal/-a:Mahagonij, jaz se s tabo sicer strinjam glede tega, da je v družinskem pravu ženska v mnogo boljšem položaju, ne pa tudi glede tega, da delo doma ni vredno nič in da se naj ne upošteva kot prispevek k družinskemu proračunu.
Tega spet nisem rekel. To da ne sme jamrat je rekel Horus.jullia_ napisal/-a:Se tudi strinjam s teboj, da je v tem primeru (da ženska ostane doma) čisto logično, da ona potem fura celotno gospodinjstvo, ampak s tem, da jamrat ne sme, pa malo mimo streljaš no
No koncen zakljucek je to, da si ga pac najebu kot moski, ce se ti zveza konca, ker so zenske zakonsko zascitene kot polarni medvedi. Tudi to, da zenska dela doma je fantazijski scenarij, ki bodisi je izpolnjen bodisi ni, nima ona prav nobene odgovornosti, da doma kej dela. Ce se pa loci pa dobi to trikrat preplacano.
Da o bogatejsih decih sploh ne govorimo. Heather Mills je dobila 38.5 miljona dolarjev od Paula MacCartneya za 4 leta zakona. To znese 1100 dolarjev na URO!!
Kaj, a zato ker ima dec vec denarja je njen cajt vec vreden? Kje je tle logika? Aja ni je...tko k je ni pri celotni druzinski zakonodaji.
In v tej celotni debati sploh nisem zacel naprimer tezit s primerom, ko oba zakonca delata, pa eden zasluzi in prispeva trikrat vec kot drugi.
Pravicnost my ass. Ce si belec, moski in v srednjem razredu se lahko kr pripravis na to da te bodo cel lajf vsi nategoval v rit brez vazelina.
Men and women agree on one thing: they both distrust women.
Mahagonij napisal/-a:Nisem rekel da ni nic vredno, rekel sem da ni "toliko" vredno. Poleg tega, kot sem rekel, moski nic ne dobi za delo doma.jullia_ napisal/-a:Mahagonij, jaz se s tabo sicer strinjam glede tega, da je v družinskem pravu ženska v mnogo boljšem položaju, ne pa tudi glede tega, da delo doma ni vredno nič in da se naj ne upošteva kot prispevek k družinskemu proračunu.
A pa si že razmišljal o tem, da bi ti postal "stay at home mom"?
Najbrž ne, ker ta opcija sploh ni tako privlačna, kot se na prvi pogled zdi. Sploh potem, ko otroci enkrat odrastejo.
Debata o tem, koliko je kakšno delo vredno, je za moje pojme brezpredmetna, ker je to stvar osebnih prioritet. Če se nekomu zdi vredno imet manjši družinski proračun in zato bolj pospravljeno hišo, več doma skuhanih kosil in domače varstvo otrok, je očitno zanj delo gospodinje veliko vredno
Z družinskim pravom je pa tako, da obstajata dve skrajnosti. Ena je ta, da se sodišča sploh ne bi spuščala v konkretne primere, ampak bi otroke avtomatsko dodelila mami (ali očetu, ampak pri nas to ni najbolj verjetno), razdelila premoženje po vnaprej določenem ključu in enak postopek uporabila še pri določanju stikov z otrokom, preživnine,...
Prednost takšne ureditve je učinkovitost in hitrost. Adijo sodni zaostanki in več let trajajoče pravde.
Drugi ekstrem je režim, v katerem praktično ni nobenih striktnih pravil, ampak samo neki standardi in smernice, znotraj tega imajo pa sodišča proste roke. Pri nas je en tak znan standard "v korist otroka". Celoten ločitveni postopek naj poteka v korist otrok, nihče pa ne ve, kaj za vraga naj bi to sploh pomenilo.
Plus takšnega sistema, ki bi do potankosti preučil vsak primer posebej, je pravičnost (kolikor bi se jo dalo doseč), minus pa to, da bi se postopki vlekli v nedogled.
Vedno se išče neko ravnovesje med tema dvema sistemoma, ampak glavni problem je pa ta, da se ob ločitvi v ljudeh običajno prebudi elementarna zloba, ki povzroča neracionalnost in impulzivnost. Sodišča pa tu nimajo kaj, če so ljudje žleht in si nagajajo.
Tako da je pač treba preudarno izbrat moža/ženo, ne pa računat na kakšno pomoč pravnikov.