meni se zdi, da je od uradne dokončane izobrazbe in stopnje bolj pomembno kako se znajdete v času študija. s tem mislim na to, kako pridete v času študija do tega, da na koncu, po diplomi, imate možnosti za zaposlitev. preveč študentov misli, da če bodo končali ta-pa-ta študij, po možnosti visokozveneč, pa z dobimi ocenami, bodo službo lahko kar izbrali. če govorim o tistih, ki nimamo vez in poznanstev, potem je nujno, da čimprej ugotoviš kje bi rada delala in se tem podjetjem/ustanovam v času študija postopoma predstavljaš - delaš kot študentka, prostovoljka, asistentka, zastonj ali za nizko plačo, samo da te spoznajo in ti začnejo zaupati. čez več let sodelovanja imaš tako več možnosti za zaposlitev kot pa nekdo, ki je delodajalcu napisal prošnjo za zaposlitev. ja, čez več let, če imaš srečo pa seveda prej

)).
no, to je nekako moja izkušnja. imam 26 let, 4 leta raznovrstnih izkušenj (iz enega sektorja, ne kar vsepovprek in brez študentskih del), in lani, ko sem iskala zaposlitev, sem imela 3 na izbiro. ni namen, da se hvalim, ampak delodajalci imajo radi samoiniciativne osebe. jaz sem pred prvo zaposlitvijo delala 5 let kot prostovoljka (seveda ne 8 ur na dan, recimo po 2 ali 3 ure na teden), tam sem se potem zaposlila kot študentka, nato pa so zame odprli novo delovno mesto.
aja, da se še navežem na prvo misel, diplomirala sem iz družboslovne smeri, delam pa v spletnem marketingu

). skratka, nekaj povsem drugega, definitivno pa to kar me veseli

))
danes imam plačo solidno, višjo od povprečne, ki jo tu omenjate, zato sem prepričana, da lahko dosežete najmanj teh 1.000, samo vztajne in potrpežljive morate bit.

))
