Smreka zdj ti bo bolš,
vzem si čas in v miru preboli pa bo... :bussi:
Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?
-
Gost
-
[vanessa]
- Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1427
- Pridružen: 14. Mar. 2008 20:12
- Kraj: In your worst nightmare near hell :)
No, ta tema je kot nalašč zame 
Jz "prebolevam" osebo že celih 6 let.. pa glej ga zlomka, mi NE rata.
mogoče se ne trudim dovolj, mogoče niti nočem "vržt" stran tko veliko ljubezn in toliko let.. Se trudim gledat za drugimi a nekako že vse tipe podzavestno primerjam z njim da potem ugotovim kako grozno popoln je 
Preprosto mi ni več pomoči
Jz "prebolevam" osebo že celih 6 let.. pa glej ga zlomka, mi NE rata.
mogoče se ne trudim dovolj, mogoče niti nočem "vržt" stran tko veliko ljubezn in toliko let.. Se trudim gledat za drugimi a nekako že vse tipe podzavestno primerjam z njim da potem ugotovim kako grozno popoln je
Preprosto mi ni več pomoči
Everything is okay in the end.. If it's not okay then it's not the end.
-
[vanessa]
- Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1427
- Pridružen: 14. Mar. 2008 20:12
- Kraj: In your worst nightmare near hell :)
~NIA~ napisal/-a:^^a pa si kdaj dejansko hodila z njim alpa kj mela? si prepričana da nimaš nobenih šans?
Imela sem..ufff.. 237513750183 priložnosti za bit z njim, on si je to želel, pa čeprav ne dolgo.. Logično - človeka mine ko je tolko krat zavrnjen.
Tle pa nastopi moja samozavest
Zadnje 3 leta pa so itak samo lažna upanja in mislim da so lih ta upanja nekako ohranla to ljubezn. Več časa kot gre mimo, bolj sem prepričana da ne bo nikoli neč iz tega in vem da edina stvar k mi preostane je ga pozabit.. Samo eno je rečt drugo je dejansko naredit
Everything is okay in the end.. If it's not okay then it's not the end.
-
°°°ČeŠnYa°°°
- Debatorica
- Prispevkov: 423
- Pridružen: 23. Mar. 2006 10:00
Smreka, se bom jst mal oglasila pr teb v trgovinci, pa bova kkšno rekle ... ker te čist štekam. Sej to veš. Mi je pa hudo zate, ker vem, da si se velik presekirala. In ja, zaslužiš si bolšga. Sicer pa ... če se je smeju potem, ko si mu rekla, da bosta prekinla ... pol vrjetn ne bo hotu n azaj pridt, ker je očitno samo čaku, da do tega pride, pa je prevelka reva, da bi to sam naredu .. jst si to lh sam tk predstavlam.
če rabiš pogovor, veš, kje me najdeš :bussi:
če rabiš pogovor, veš, kje me najdeš :bussi:
Smreka, vem, kako ti je. Tudi midva sva gradila na skupni prihodnosti, pa je bilo kar iznenada konec. Zanimivo je, da je tudi meni njegova mama rekla, naj se mu izognem, če želim biti srečna. Kmalu po koncu te zveze sem našla sorodno dušo, fantam s katerim se res dobro razumeva. Vseeno pa mi je še kdaj hudo, če se spomnim kako žalostno je bilo tisto takrat.
Mogoče se ti zdaj zdi nesmiselno, ampak na svetu se vse zgodi z razlogom. Za vsakega človeka se najde pravi in tudi zate se bo. :bussi:
Mogoče se ti zdaj zdi nesmiselno, ampak na svetu se vse zgodi z razlogom. Za vsakega človeka se najde pravi in tudi zate se bo. :bussi:
Hvala punce ful... Vsem... Mi ful pomeni, kjub temu, da ne zmorem drugega kot ležati doma in jokati. Enostavno vem, da se je moralo to zgoditi, po drugi strani sem pa preveč šokirana, da bi sploh dojela, kaj se dogaja. Aja.. včeraj je prišel k meni... kot da se ni nič zgodilo... In verjamete al ne - hotel je obrniti na to, kako jaz njega izsiljujem, kao ker hočem prekint z biznisom če bova nehala. Poslala sem ga domov... Preziram ga. Gnusi se mi.
Noben človek mi kaj takega še ni naredil... Noben.
Noben človek mi kaj takega še ni naredil... Noben.
ne se mu pustit.. nej vid da zmoreš tud brez njega
ostani močna...ne se zapirat v sobo,poskus bit čimveč u družbi..s prjatli in prjatlcami pa pač ko pridejo solze v oči se zjoki ti bo lažje!vedi da ti bojo prjatli prisluhnl!pa sprosti se v družbi, prepriči se da ni taprav...če se ti gnusi in ga preziraš si že na dobri poti!verjami, da družba pomaga.jaz še zdej ko sm sama sem na dnu, v družbi je pa veliko lažje...
Bodi močna :knuddel:
Bodi močna :knuddel:
.. ewo spet mene ... nesrečna zlomljena samska duša
Zdele sem bla neki dni odsotna ... dans se pa spet malo javljam. Imam občutek kot da mi je iz dneva v dan huje ... nevem, verjetno si to sama vtapljam v glavo in se smilim sama sebi. Ampak ne gre drugače. V petek in soboto so me prijateljice povabile ven da smo skupaj proslavlale "večer samskih deklet". Vse bilo lepo in prav Celo jim je uspelo me spraviti v dobro voljo. Ampak kaj ko je tisti nasmešek na obrazu le fasada. Poskušam prikriti kaj se skriva v meni. Tisto bolečino, tisti strah, občutek ko nevem kaj bi. Na trenutke pomislim kako lepo bi bilo umreti, ampak si rečem NE! Še celo življenje je pred mano, zakaj bi ga morala končati. Morda bi mi bilo na onem svetu bolje. Ampak ne želim. Hočem živeti. Želim živeti življenje, morda ob meni ne bo nikoli več NJEGA ... morda se mi ne bo vrnil. Morda me ne bo poklical. Morda ... . V tem ni dvoma ... še vedno si ga želim ... še vedno ga ljubim. Še vedno nestrpno čakam njegov klic. Kot pribita strmim, če se bova v mestu srečala.
Nikoli se nisem obremenjevala s tipi. Neresne zveze, ki sem jih imela, mi niso nikoli sedle v srce. Nikoli mi ni bilo hudo za nikomer. Tokrat je drugače...morda je zaradi tega še toliko huje. On je Prvi ki mi je zlomil srce. Prvi ki sem ga zares ljubila. On je bil ta oseba s katero sem želela ostati skupaj za vedno...da zvečer zaspala in se zbudila v njegovem objemu. Tako varno sem se počutila.
Sedaj pa me je zvečer strah spati samo. Ponoči se zbujam in iščem njegov dotik...ampak njega ni. V glavi mi odmevata njegovi 2 besedi: Ljubim te. Ko mi jih je izrekel se mi je na obraz narisal nasmeh. Sedaj pa mi namesto nasmeha, obraz krasijo solze. Namesto njegovih rok, ki so mi božale obraz, mi ga božajo solze. Ne sramujem si jih. Zjočem se in mi je za trenutek lažje.
Ob sebi imam majico, katero sem imela oblečeno, ko sva bila nazadnje skupaj...še vedno diši po njem. Ampak še vedno se sprašujem Zakaj, Zakaj in še enkrat ZAKAJ se to dogaja meni. Zakaj se mi je moralo to zgoditi...Zakaj moram trpeti...Zakaj ... ???
Morda so tisti razlogi bili odločilni, čeprav se meni niso zdeli pravi razlogi, da zveza nebi mogla uspeti. Ga je kar naenkrat začela motiti starostna razlika. Res da je 9 let starejši od mene ampak s tem nisma imela nikoli problemov. Morda se je zbal za svojo prihodnost ... Morda ... ??? Odgovor na ta vprašanja pozna ON. Upam da bom čim prej izvedela odgovore in mi bo Mogoče potem lažje.
V teh trenutkih ko mi je najtežje se mi postavlja na tisoče vprašanj, na katere ne poznam pravih odgovorov. Zagotovo pa vem eno: ČE me bo želel imeti nazaj, se mu bom vrnila. To je zagotovo.
Do takrat bom čakala. Čakala poslušala "najino pesem" in upala na boljše.
. Očitno je tudi to del življenja. Ljudje prihajajo in odhajajo iz našega življenja. Vsak v nas pusti pečat.... ON je v meni pustil preglobok pečat
Zdele sem bla neki dni odsotna ... dans se pa spet malo javljam. Imam občutek kot da mi je iz dneva v dan huje ... nevem, verjetno si to sama vtapljam v glavo in se smilim sama sebi. Ampak ne gre drugače. V petek in soboto so me prijateljice povabile ven da smo skupaj proslavlale "večer samskih deklet". Vse bilo lepo in prav Celo jim je uspelo me spraviti v dobro voljo. Ampak kaj ko je tisti nasmešek na obrazu le fasada. Poskušam prikriti kaj se skriva v meni. Tisto bolečino, tisti strah, občutek ko nevem kaj bi. Na trenutke pomislim kako lepo bi bilo umreti, ampak si rečem NE! Še celo življenje je pred mano, zakaj bi ga morala končati. Morda bi mi bilo na onem svetu bolje. Ampak ne želim. Hočem živeti. Želim živeti življenje, morda ob meni ne bo nikoli več NJEGA ... morda se mi ne bo vrnil. Morda me ne bo poklical. Morda ... . V tem ni dvoma ... še vedno si ga želim ... še vedno ga ljubim. Še vedno nestrpno čakam njegov klic. Kot pribita strmim, če se bova v mestu srečala.
Nikoli se nisem obremenjevala s tipi. Neresne zveze, ki sem jih imela, mi niso nikoli sedle v srce. Nikoli mi ni bilo hudo za nikomer. Tokrat je drugače...morda je zaradi tega še toliko huje. On je Prvi ki mi je zlomil srce. Prvi ki sem ga zares ljubila. On je bil ta oseba s katero sem želela ostati skupaj za vedno...da zvečer zaspala in se zbudila v njegovem objemu. Tako varno sem se počutila.
Sedaj pa me je zvečer strah spati samo. Ponoči se zbujam in iščem njegov dotik...ampak njega ni. V glavi mi odmevata njegovi 2 besedi: Ljubim te. Ko mi jih je izrekel se mi je na obraz narisal nasmeh. Sedaj pa mi namesto nasmeha, obraz krasijo solze. Namesto njegovih rok, ki so mi božale obraz, mi ga božajo solze. Ne sramujem si jih. Zjočem se in mi je za trenutek lažje.
Ob sebi imam majico, katero sem imela oblečeno, ko sva bila nazadnje skupaj...še vedno diši po njem. Ampak še vedno se sprašujem Zakaj, Zakaj in še enkrat ZAKAJ se to dogaja meni. Zakaj se mi je moralo to zgoditi...Zakaj moram trpeti...Zakaj ... ???
Morda so tisti razlogi bili odločilni, čeprav se meni niso zdeli pravi razlogi, da zveza nebi mogla uspeti. Ga je kar naenkrat začela motiti starostna razlika. Res da je 9 let starejši od mene ampak s tem nisma imela nikoli problemov. Morda se je zbal za svojo prihodnost ... Morda ... ??? Odgovor na ta vprašanja pozna ON. Upam da bom čim prej izvedela odgovore in mi bo Mogoče potem lažje.
V teh trenutkih ko mi je najtežje se mi postavlja na tisoče vprašanj, na katere ne poznam pravih odgovorov. Zagotovo pa vem eno: ČE me bo želel imeti nazaj, se mu bom vrnila. To je zagotovo.
Do takrat bom čakala. Čakala poslušala "najino pesem" in upala na boljše.
. Očitno je tudi to del življenja. Ljudje prihajajo in odhajajo iz našega življenja. Vsak v nas pusti pečat.... ON je v meni pustil preglobok pečat >> GooD GirL Gone BaD <<
Nikol nism razumela kak se lahko nekdo kr naenkrat tko spreobrne. Najprej vse v najlepšem redu, potem pa kr naenkrat konec vsega.. Brez kakršnihkoli namigov v preteklosti.
Ajd ne rečem, da v zvezi že prej škripa in veš da bo slej ko prej konec z ene strani.. Ampak kr tko na hitro?!
Sploh nevem kaj bi vam rekla, vem kako se počutite in tega ne privoščim prav nobenmu. Upam da se boste čimprej pobrale, LiL`B nič še ni izgubljenega, fantje ponavadi šele čez neki časa ugotovijo kaj so mel in potem prosijo. Upam da bo tko tud pri vama in bosta na koncu spet srečna.
Če se pa slučajno ne razplete tko kot bi se moralo, pa punce glavo gor.. čas celi vse rane - vedno jih je in vedno jih bo, vzamte to kot eno izkušnjo več.
Ajd ne rečem, da v zvezi že prej škripa in veš da bo slej ko prej konec z ene strani.. Ampak kr tko na hitro?!
Sploh nevem kaj bi vam rekla, vem kako se počutite in tega ne privoščim prav nobenmu. Upam da se boste čimprej pobrale, LiL`B nič še ni izgubljenega, fantje ponavadi šele čez neki časa ugotovijo kaj so mel in potem prosijo. Upam da bo tko tud pri vama in bosta na koncu spet srečna.
Če se pa slučajno ne razplete tko kot bi se moralo, pa punce glavo gor.. čas celi vse rane - vedno jih je in vedno jih bo, vzamte to kot eno izkušnjo več.