Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

[roni]

jst ga vsako nočko sanjam....(danes sem sanjala kako me je čakal doma, me presenetil in spet...tisti občutek sreče...) in pol se zjutri zbudim čist žalostna ker vidm da ni čist vse tko, niti slučajno tko kot v mojih sanjah....

včeri je šeu vn... in ga še ni doma..

res mu je popolnoma vseen zame očitno. vseen mu je za osebo ki ga ma neskončno rada.

mislim, da se je lagal že nekaj časa. 26. decembra ko sva mela 5 let sva še lepo praznovala, šla na večerjico, spala skupaj, kupil mi je darilo... in po mojem mnenju že takrat ni bil iskren. res je najhujši občutek če pomislim da sem verjela v nekaj kar ni obstajalo. in potem sem cel mesec res upala da bo vse v redu, da bo spet tak do mene kot je bil... ampak on se je odloči že dolgo nazaj.... če mene vprašate se je odločil ko ji je odpisu 1. sms in namenu vse tiste lepe poglede...

jst pa sem verjela v nekaj česar ni bilo (več)... cel december ko sem delala - tud če mi je blo hudo, sem pomislila kako bo lepo januarja, ko bova spet lahko več skupaj in si kaj privoščila... on pa je mislu na čisto nekaj drugega... oz. drugo....

[ŽuŽa]

jst ga vsako nočko sanjam....(danes sem sanjala kako me je čakal doma, me presenetil in spet...tisti občutek sreče...) in pol se zjutri zbudim čist žalostna ker vidm da ni čist vse tko, niti slučajno tko kot v mojih sanjah....

včeri je šeu vn... in ga še ni doma..

res mu je popolnoma vseen zame očitno. vseen mu je za osebo ki ga ma neskončno rada.

mislim, da se je lagal že nekaj časa. 26. decembra ko sva mela 5 let sva še lepo praznovala, šla na večerjico, spala skupaj, kupil mi je darilo... in po mojem mnenju že takrat ni bil iskren. res je najhujši občutek če pomislim da sem verjela v nekaj kar ni obstajalo. in potem sem cel mesec res upala da bo vse v redu, da bo spet tak do mene kot je bil... ampak on se je odloči že dolgo nazaj.... če mene vprašate se je odločil ko ji je odpisu 1. sms in namenu vse tiste lepe poglede...

jst pa sem verjela v nekaj česar ni bilo (več)... cel december ko sem delala - tud če mi je blo hudo, sem pomislila kako bo lepo januarja, ko bova spet lahko več skupaj in si kaj privoščila... on pa je mislu na čisto nekaj drugega... oz. drugo....

Brezveze, da zdej razmišlaš o preteklosti oa obujaš spomine, ker ti bo samo še hujše. Skoncentriri se na kej/koga( ) drugega pa počasi bo.
A vidva drugač skupaj živita, ker si napisala da je včeri šu ven in ga še ni doma?

[roni]

ne ne žviva skupi hvala bogu, sam sva pa prej skor skupi žvela...
sam pač vem...

[sanjavi hudiček]

Roni, tudi jaz sem spremljala tvojo zgodbo in me zdaj kar zmrazi ko vidim, kako hitro je lahko vsega lepega konec. vem da je hudo, ampk probaj verjeti v to, da se vse zgodi z razlogom. Držim pesti, da ga čimprej preboliš in boš spet srečna, čeprav vem da še te čaka težka pot do tja.

[jozica1]

tole me je pa kr zadel ko sem prebrala kaj se je ravnokar roni zgodilo... Mal mi tud sproža tiste občutke, ki sem jih imela ko sva 'midva' končala po skoraj 4 letih... in je po enem tednu začel z drugo k je bla tkrt del njegove družbe.. Res je težko poklicat prijateljice, se spravit ven... Ampak edino to je rešitev. Jokej, kriči, daj si duška. Ne glede na lepe stvari, pri prebolevanju se nekako moraš osredotočit na slabe stvari... Da te od vračajo od njega, da te odvračajo od ''preverjanja'' in razmišljanja kje je, kaj dela... Ne poslušaj komadov, ki te spomnejo nanj, delaj stvari ki te zamotijo in ti prinašajo veselje. Predvsem pa so pomembni prijatelji in družina.. Občutek da imaš njih. Da bodo(oz. so) oni vedno ob tebi. :bussi:

[*ka!a*]

Joj, s tole ljubeznijo je pa res križ. Dekleta, glavo pokonc pa počnite tisto, kar vas v življenju veseli. Vsak začetek je težak, pa vendar...
Sama sm biušega prebolela zto hitr, še posebej zato, ker me je v tistih trenutkih tolažu prav moj sedanji.
Sedaj imam pa še sama eno prašanj, sicer ne gre za konec z njegove strani, pač pa nekaj drugega...
Že 2.5 let imam fanta. Med nama je slabih 7let razlike. Vse je v redu, rada se mava. Zdej pa so najini prepiri vedno pogostejši in sdej sem mu že v drugo rekla, da je med nama konc. Rada ga imam, ampak mislim, da mu zgolj škodujem. Ni mi všeč dejstvo, da ima ob sebi pubertetnico, ki jo zeelooo razganja, posledice pa seveda občuti on ( to se ne dogaja zelo pogosto ). Smili se mi, ker ob meni nima prav nič, ne dajem mu zadosti ljubezni. Zdej pa ne vem, al sem glede sebe v ljubezni zlo kritična al kaj? Res ne vem, kaj naj storim .

[*ClaUdYka*]

*ka!a* tvoj fant je s tabo zato, ker te ima rad. In verjetno imaš rada tudi ti njega. Vsak daje toliko ljubezni, koliko je premore. Mogoče se tebi zdi, da ne daješ dovolj ampak bodi prepričana, da ni tako.
Prepiri so pač ena stvar, ki pridejo in se po koncu le teh imamo rajši. Naslednjič poskušaj (ko boš videla da vodi do prepira) globoko vdihniti, se pomiriti in čist mirno nadaljujta pogovor.
Sama imam tudi fanta, malo več kot pole leta in moram potrkat imam srečo, da se noben ne krega rad. No jaz se mogoče malo rajši kregam kot on. Ko vidim, da mi kaj ni všeč hitro umirim živce in se lepo pogovoriva.
Verjami, marsikaj se da rešit z pogovorom.
In, to, da ima ob sebi pubertetnico mu je verjetno všeč. Če te nebi imel rad, tako kot te ima sploh začela nebi!
:bussi:

[*ka!a*]

Hvala, Claudyka :bussi: , js se tega usega zavedam, lepo nama je ipd., pa vendar me na čase nekaj prime, pa si rečem, da nisem dovolj dobra zanj. Tudi on ve, da sem tukaj precej samokritična. Na čase sem pa res precej čudna...

[*ClaUdYka*]

*ka!a* , tudi jaz mam včasih dneve, ko mislim, da nisem dovolj dobra zanj. Ima jih tudi on. Ampak si potem vedno mislim, da če nebi bila vsaj malo dobra zanj, bi že zdavnaj odšel od mene.
Nisi čudna, take smo pač ženske

:bussi:

[Maya19]

Ojla punce! Žal spet moram pisat sem ...Najprej naj povem, da sicer nimam fanta, obstaja pa nekdo ki mi zelo veliko pomeni. In v čem je problem? No ta fant je bil moj sošolec v srednji šoli.Že na začetku 1.letnika sva se res full spoprijateljila in ostala prijatelja do danes. Lahko rečem, da sma veliko preživela skupaj-od raznih žurk,vsakoletnega morja z družbo itd. Nikoli nisva ničesar imela, je pa med nama od začetka obstajala neka 'kemija'.Nisem ga gledala kot potencialnega fanta,ampak sva bila nekako povezana-ne znam razložit. No in seveda sem ga v teh letih dobro spoznala. Vedno je bil taki tip na boli te k*rac...za nič prav se ni sekiral,vedno je bil za akcijo, mislil je samo na alkohol,sex; niti približno ni mogel biti resen...Lani konec septembra pa on meni pove, da je zaljubljen v mene.In jaz valda da nisem verjela oz. pač res me je šokiralo, ker mi nekako ni šlo v glavo kako se je te lahko zdaj v mene zaljubil,če se prej tolko let ni. Pa je rekel,da se je malo pomiril (ni mu več do vsakotedenskega pijančevanja,rad bi resno punco itd.) in da še sam neve kdaj se je zaljubil v mene,ampak misli pa da se je to v njemu samo stopnjevalo od začetka. Hja meni je on res zakon človek, po zunanjosti mi je všeč, ampak finta je v tem, da nekako nisem čutila tiste zaljubljenosti z moje strani.Sem mu povedala, da pač nisem zaljubljena in da dvomim da se bom lahko zaljubila.Pa me je vprašal zakaj mislim,da se ne bi mogla zaljubit v njega.Povedala sem mu,da se mi zdi da se preveč poznava, da vem da imava različne poglede na svet,res dost dost in še več sva preživela skupaj in da pač so stvari ki bi me na njemu motile če bi pač bil moj fant-naprimer kajenje,fuuuuul velika trma,...Pač to me zdaj ko sva kolega nekako ne moti oz. se ne obremenjujem s tem.
Od septembra sva se redno sama dobivala na pijačkah (prej smo ponavadi bili z družbo skupaj);v glavnem spoznavala sem ga na novo, ker se je res precej umiril pa zvedela sem določene stvari ki mi jih prej ni povedal...Potem pa je prišlo novo leto.Preživeli smo ga z družbo in on je seveda bil tudi tam. Bili smo en teden na morju.Tam sva se pa zbližala(pa ni bil razlog alkohol).Nekako sem ga po tem začela gledati na drugačen način,vedno več stvari mi je postalo všeč na njem.Tud zdaj januarja sva se v bistvu vedla že kot fant in punca in celo zazdelo se mi je da se zaljubljam,kar je bil res fajn občutek,ker sem že več kot eno leto samska.
Katera je prebrala to moje doooooolgo bluzenje se najbrž sprašuje v čem je problem? No stvari so postale 'čudne' konec januarja. Šli smo skup ven.Valda da sem plesala in pač se zgodi da te kater drug tip pogleda oz.ogovori. No in seveda je ta moj 'fant' totalno popizdil,da kak bo nekoga prebutal,da me noben nima pravice osvajat-v glavnem totaln izbruh ljubosumja, pa v bistvu sploh še nisva nekako skupaj prav. Pa vedno ko sem šla sama na pijačo je že bil nek tak čuden. Pa še ta njegova trma
. In problem je sledeč: Sekiram se in sem nekako 'jezna' sama na sebe, da sem se zaljubila v prijatelja oz. da sem se končno spet zaljubila in mislila da je to zdaj to, zdaj pa v roku enega tedna opažam, da nikakor ne bom mogla bit z njim oz. nočem iti z njim v resno zvezo, če že zdaj na začetku dobiva izpade ljubosumja idr. Končno spet se veselim neke zveze,potem pa se zavedam da pa le ni vse tako lepo,kot je zgledalo in je bilo narobe, da sem se sploh spustila z njim v to 'situacijo' kot sva zdaj. In nevem kaj naj naredim...ker definitivno lahko rečem,da sem zaljubljena, ampak se pa tudi zavedam, da če je že zdaj taki, bo kasneje v zvezi še hujše.Sem mu povedala, da pač tako ne bo šlo,on pa trdi da se bo spremenil,ampak glede na to kako ga poznam ne bo nič iz tega.Pač njega še dodatno muči, ker ve kako je prej včasih bilo ko smo bili skupaj na kaki žurki in je pač videl kaj se je takrat dogajalo oz. kaj sem delala (saj veste pač tisto pubertetniško obdobje ko ti gre samo alkohol pa tipi po glavi!).Ampak ve pa tud da če sem resna,sem res resna...
No punce opravičujem se vam za takoooooo dolg post,ampak nekako ne morem krajše opisat .
Zanima ve vaše mnenje na vse to.Naj vseeno probam z njim in upam, da se bo spremenil?Naj zaključim stvar,preden bo vse še samo bolj resno? Kaj ve mislite? Hvala že naprej!

[iluzija]

Zanima ve vaše mnenje na vse to.Naj vseeno probam z njim in upam, da se bo spremenil?Naj zaključim stvar,preden bo vse še samo bolj resno? Kaj ve mislite?

Sama sebi si grem na živce, ker bom spet to rekla... Ampak pogovori se z njim. Ne vem koliko bo sicer pomagalo, glede na to, da se ljubosumneži običajno težko spremenijo. Pač povej mu to, da ne veš kako naprej, da si se zaljubila vanj, ampak da si ne želiš nekega ljubosumnega tipa (in trmastega - moj je tudi strašno trmast in to mi gre zelo na živce, ampak sem vseeno z njim , tako da to mislim, da niti ne bi smel bit problem ).

Ful je neprijetno, ker si se zapletla s prijateljem in se boš sedaj težko odpletla od njega, ker vaju veže ista družba...

[LittleGirl]

Včeraj je minilo 14 dni odkar sva šla narazen, meni pa je iz dneva v dan huje. Sploh se ne morem zamotit. Najhuje pa je, da sem ga včeraj vidla zunaj in takoj ko me je videl je že na veliko objemal drugo, jo lubčkal. Jaz pa sem ga poskušala ignorirat, ko pa mi je blo vedno hujše pa sem se raje pobrala domov. Ne vem tak sem na tleh, ponoči sanjam o njem in potem se zbudim in vidim, da so vse sanje, da nikoli ne bo več moj. Jaz pa še mam vedno tisti občutek, da je on tisti tapravi, da sva si usojena. To je verjetno napaka, da še kar ne morem naprej, ker imam upanje in zato po 14 dneh ni niti malenkost lažje. Najraje bi nekam odšla, ampak kaj ko ne moreš zbežati pred težavami, pred to bolečino.

[roni]

še en dodatek k moji zgodbici... ki mi povzroča še večjo bolečino... lagov se mi je. lagov se mi je v oči. on je točno vedu kaj hoče. že cel mesec. v sre. sva nehala in v čet. ni spal doma. dons ni spal doma. veste kje je bil - pri Njej. Pa ni blo 1.

Res ne razumem zakaj ni mogu povedat resnice da mi je zdej še teži. Ko vem da se mi je oseba k jo mam jst neskončno rada lagala v faco in me prevarala. Res občutek da bi najrajš umrla...

[iluzija]

Res ne razumem zakaj ni mogu povedat resnice da mi je zdej še teži. Ko vem da se mi je oseba k jo mam jst neskončno rada lagala v faco in me prevarala.

Že od začetka tudi jaz spremljam tvojo zgodbo... In na tole bi ti rada odgovorila. Mogoče se motim in nimam nobene podlage, da to rečem, niti ga nočem zagovarjat, ampak verjetno ti ni upal povedati kako se je odločil, verjetno te ni hotel prizadeti, čeprav te vseeno je. Morda s tem še bolj. Ampak mogoče te je hotel postopoma pripraviti na življenje brez njega... Navsezadnje sta bila zelo dolgo skupaj. Iz tega verjetno izvira tudi tisto, da si želi, da bi bila še vedno njegova prijateljica (čisto zgrešena logika tistega, ki nekoga zapusti ).

[Damyanchyka]

še en dodatek k moji zgodbici... ki mi povzroča še večjo bolečino... lagov se mi je. lagov se mi je v oči. on je točno vedu kaj hoče. že cel mesec. v sre. sva nehala in v čet. ni spal doma. dons ni spal doma. veste kje je bil - pri Njej. Pa ni blo 1.

Res ne razumem zakaj ni mogu povedat resnice da mi je zdej še teži. Ko vem da se mi je oseba k jo mam jst neskončno rada lagala v faco in me prevarala. Res občutek da bi najrajš umrla...

Kruto Ampk se mi je od začetka tko zdelo..sej sm v tvoji temi tut večkrat odgovorila na njo..Probej se s čim zamott..ni vredn,da ga zdej objokuješ..sploh če te je tko vleku za nos..Težko je bit z nekom takim,k ga maš še vedno rad,kljub temu kaj ti je naredu-prijatelj...Mogoče bo s časoma lažje,če si boš tako želela..Drži se !