Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?
petraa19 napisal/-a: 1: tem postom obupa bi mogli dat naslov 'vezanim prepovedano branje (kr itak po teh izlivih zacnes dvomit v vsako popolnost)
Ja men se tut zdi, da punce tega ne bi smele brat
... ker potem res zgubljajo zaupanje oz. vero v pravo ljubezen ... Ampak jst še vseeno mislim, da se tega ne sme delat, zgubljat vere namreč ... treba je živet za trenutke, treba je uživat v tistem kar imamo ta trenutek in ne razmišljat o tem ... kaj pa če se bo to tut men zgodil ... treba se je prepustit toku in se met pač skrajno lepo, s človekom, ki ga imamo radi ... je pa logično, da se lahko živemu človeku, tut v najlepši možni vezi, na žalost, zgodi vse ... petraa19 napisal/-a: 2: a se katere od vas 'obupanih' zensk poznate med sabo...kr tko pač se mi je zdelo zanimivo da bi mogoče če bi biu dober odziv 'bentile' cez moske v ljubljanskem kafiču...
Amm ubistvu se ne poznamo med sabo osebno, ubistvu se poznamo prek foruma in meni že to velik pomaga, da vem, da me one razumejo, da se lahko tuki razpišem in da mi bojo one stale ob strani ...
Glede bentenja čez moške je pa tko ... jst ubistvu nimam kej za bentit čez njim ... men moj ubistvu ni naredu nič grdega, tko da ... to se na žalost dogaja ... tko iz moške kot ženske strani ...
petraa19 napisal/-a:3: a je se katera prepričana da se lohk s kom resnično iz ljubezni poročiš?
Ja jst še vedno vrjamem v popolno in večno ljubezen, kljub razočaranju, ki ga doživljam
... jst sm nevrjetni sanjač in še vedno vrjamem v vse kar sm kdaj koli vrjela ... Itak pa nasplošno tko kot je že *purple bitch* rekla si jst ne predstavljam skupnega življenja z nekom, ki ga ne ljubim brezpogojno, tko da jst še vedno vrjamem v to ... in upam, da bom to še kdaj doživela ... 
Nosso amor é como o vento.
Năo posso vę-lo ...
... mas, posso senti-lo.
Năo posso vę-lo ...
... mas, posso senti-lo.
-
*FaLLeN*AnGeL*
- Komunikatorka
- Prispevkov: 263
- Pridružen: 08. Maj. 2006 9:37
Tiasha se čist strinjam s tabo,držim pesti zate da boš z čim manj bolečin prebolela .
Men je pa ta vikend čist mal mankal da bi tud midva končala.U soboto je eno uro zamuju k men in mi je reku kao da je šel že zdavni od doma in pol k je pršu mi je priznov kaj je blo pa je reku da se ni hotu po telefonu kregat k pol bi mu jst rekla nej sploh ne hod.In se je nekak use poštimal.Pol zvečer k sva šla pa k njemu sm pa v avtu spet začela to omenjat in je čist znoru ker sm mu govorila da itak nikol nima časa zame pa da skos dela.In pol k sva k njemu pršla je hotu it on spat ker je ful mal spal cel tedn jst sm pa hotla it vn in sva se še zarad tega skregala.Jst sm bla pa tko čist na robu in sm bla tok živčna da sm u sekundi znorela pa sm mu rekla da mam dost usega in sm začela iz njegove omare trgat liste (gor so ble napisane ene pesmi pa najine slikce so ble,k sm mu jih jst dala) in pol me je tko grobo držu da se umirim sam pol sm še bolj ponorela.Jst sm mela prej enga bivšga k je bil res ful nasiln in pol vedno k sm ga kej izzivala je ponorel in me je tud že udaru in sm zarad tega tok alergična na to če se me kdo dotakne.Pol sm mu začela govort da je isti k un bivši in da nočem bit več z njim pa da je zame res premal da se enkrat na tedn vidva,da rabim več.Sploh pa zadne čase k preživlam ful težke čase ga rabm ob seb in mi je res hudo k ga ni in pol sm lepo rekla da je konc.On je pa to najbol resno uzel ker mi je nazadne k sm to rekla (en mesc nazaj) reku da bo naslednič zares.Pol sm jst začela jokat pa sm rekla da hočem dam.In pol sva oba jokala eno uro pa mi je govoru da me noče zgubit sam da ve da trpim k sm z njem pa če mi bo tko laži da me ne more prsilt da sm z njim.Pol sva se nekak pomirila in sva šla kao še zadnjič do konca in pol sva šla spat.Celo noč sm se zbujala pa jokala ker je bla prva noč da me ni celo noč objemu.Zjutri k se je zbudu je uprašu če je res konc in je mel čist solzne oči pa sm mu rekla da nočem da bi blo in pol je kr zaspau nazaj in sm sklepala da mu je čist kul.Pol sm pa ustala,se oblekla in rekla da grem dam tko da se je še on zrihtu in sva šla proti domu.Celo pot u avtu sm jokala ker res nism mogla razumet zakaj je zdj tega treba.In sva šla umes še trikrat na pijačo in mi je blo tok hudo k mu nism smela dt lupčka pa se ga dotaknt.In pol sm mu rekla da nočem da je konc pa je reku da mu je zlo žou sam da se z njem rajš nej ne igram ker je že velik pretrpel zarad mene pa da bo mogoče čez ene pol leta spet loh z mano pa da si najbol želi da ostaneva v stikih.Takrat se mi je pol čist utrgal in sm se kr smejala pa se delala da je use kul.Pol k sva bla pa u avtu sm bla pa že čist na konc in je še on začel jokat pa me je pelu dam in pol mi je predn sva se poslovila reku da ni konc da me ma res najrajš pa da nej mal premislim pa začenjam razumet da on pač more delat in da drugač ne gre in nej še mal počakam dokler ne začne u lj delat.K sm dam pršla sm bla čist u bedu in sm sam še jokala.Pol sm mu poslala sms da nej se vrne ker je to edina noč k ga res rabim čeprov sm vedla da more it dam.In se je vrnu pa sva bla še tri ure skup pa sva se use lepo pogovorila in je zdj spet use supr.Vesela sm da se je to zgodil sam zarad tega da sm dokončno vidla kok mu res pomenim in da je on vidu kok on men.Sam useen je zdej čudn k se slišva po telefonu pa k si kšn sms pošleva,ful drugač je use.Zdej sam upam da bom loh zdržala brez kšnih izpadov v prihodnosti ker drugač bo res konc za vedno tega pa pomoje ne bi prenesla.
Tko da use k se vm je to zgodil res moje sožalje,ne morem si predstavljat kok trpite in kaj morte preživljat.Držim pesti za use da vam bo čim hitrej minilo to obdobje prebolevanja.
.
Men je pa ta vikend čist mal mankal da bi tud midva končala.U soboto je eno uro zamuju k men in mi je reku kao da je šel že zdavni od doma in pol k je pršu mi je priznov kaj je blo pa je reku da se ni hotu po telefonu kregat k pol bi mu jst rekla nej sploh ne hod.In se je nekak use poštimal.Pol zvečer k sva šla pa k njemu sm pa v avtu spet začela to omenjat in je čist znoru ker sm mu govorila da itak nikol nima časa zame pa da skos dela.In pol k sva k njemu pršla je hotu it on spat ker je ful mal spal cel tedn jst sm pa hotla it vn in sva se še zarad tega skregala.Jst sm bla pa tko čist na robu in sm bla tok živčna da sm u sekundi znorela pa sm mu rekla da mam dost usega in sm začela iz njegove omare trgat liste (gor so ble napisane ene pesmi pa najine slikce so ble,k sm mu jih jst dala) in pol me je tko grobo držu da se umirim sam pol sm še bolj ponorela.Jst sm mela prej enga bivšga k je bil res ful nasiln in pol vedno k sm ga kej izzivala je ponorel in me je tud že udaru in sm zarad tega tok alergična na to če se me kdo dotakne.Pol sm mu začela govort da je isti k un bivši in da nočem bit več z njim pa da je zame res premal da se enkrat na tedn vidva,da rabim več.Sploh pa zadne čase k preživlam ful težke čase ga rabm ob seb in mi je res hudo k ga ni in pol sm lepo rekla da je konc.On je pa to najbol resno uzel ker mi je nazadne k sm to rekla (en mesc nazaj) reku da bo naslednič zares.Pol sm jst začela jokat pa sm rekla da hočem dam.In pol sva oba jokala eno uro pa mi je govoru da me noče zgubit sam da ve da trpim k sm z njem pa če mi bo tko laži da me ne more prsilt da sm z njim.Pol sva se nekak pomirila in sva šla kao še zadnjič do konca in pol sva šla spat.Celo noč sm se zbujala pa jokala ker je bla prva noč da me ni celo noč objemu.Zjutri k se je zbudu je uprašu če je res konc in je mel čist solzne oči pa sm mu rekla da nočem da bi blo in pol je kr zaspau nazaj in sm sklepala da mu je čist kul.Pol sm pa ustala,se oblekla in rekla da grem dam tko da se je še on zrihtu in sva šla proti domu.Celo pot u avtu sm jokala ker res nism mogla razumet zakaj je zdj tega treba.In sva šla umes še trikrat na pijačo in mi je blo tok hudo k mu nism smela dt lupčka pa se ga dotaknt.In pol sm mu rekla da nočem da je konc pa je reku da mu je zlo žou sam da se z njem rajš nej ne igram ker je že velik pretrpel zarad mene pa da bo mogoče čez ene pol leta spet loh z mano pa da si najbol želi da ostaneva v stikih.Takrat se mi je pol čist utrgal in sm se kr smejala pa se delala da je use kul.Pol k sva bla pa u avtu sm bla pa že čist na konc in je še on začel jokat pa me je pelu dam in pol mi je predn sva se poslovila reku da ni konc da me ma res najrajš pa da nej mal premislim pa začenjam razumet da on pač more delat in da drugač ne gre in nej še mal počakam dokler ne začne u lj delat.K sm dam pršla sm bla čist u bedu in sm sam še jokala.Pol sm mu poslala sms da nej se vrne ker je to edina noč k ga res rabim čeprov sm vedla da more it dam.In se je vrnu pa sva bla še tri ure skup pa sva se use lepo pogovorila in je zdj spet use supr.Vesela sm da se je to zgodil sam zarad tega da sm dokončno vidla kok mu res pomenim in da je on vidu kok on men.Sam useen je zdej čudn k se slišva po telefonu pa k si kšn sms pošleva,ful drugač je use.Zdej sam upam da bom loh zdržala brez kšnih izpadov v prihodnosti ker drugač bo res konc za vedno tega pa pomoje ne bi prenesla.
Tko da use k se vm je to zgodil res moje sožalje,ne morem si predstavljat kok trpite in kaj morte preživljat.Držim pesti za use da vam bo čim hitrej minilo to obdobje prebolevanja.
sam js si res ne upam več te teme brat... sploh tale zgornji post mi je kr na jok šlo.. ker mava včasih tud midva (predvsem js) take, da bova šla kr narazn...in pol še tole berem kok hitr se to lah nardi... 
Js sm tut spet nazaj u prekrasnem svetu pogrešanja (moje ljubezni k je ni z mano) in čudovitih posledic, ki pašejo zravn.
Kr sm se zaplet(a)la z enim tipom in dožvela za moje pojme totalno ponižanje, nerazumevanje, hladnost in nesočutje, sm spet (itak) spoznala, da tistga, kar sm nekoč mela, še douk (če sploh kdaj) ne bo.
Vikend nej bi biu u znamenju česa mau bl pocukranga, namest tega so u potokih tekle moje souze, u zameno za čustven zlom (ki je biu posledica odnosa tega tipa do mene - use je enkat prvič, ampak tak obnašanje...) sm dobila hladn pogled, besede nej neham cmerat, kaj se grem in da me ma dost (poznava se mn k en mesc, ponudla sm se, da prespi pr men na vikendu, k je meu dol ene oprauke in bi se mela loh prou fino) in gre dam (ob pounoči)...
Na konc mi je zabiu, nej se neham zapletat s tipi (pa nikol nism js prva, drezat začnejo drugi, js pa iz use tiste želje po tem, da bi me meu kdo spet rd, sprejmem "igro" k se zmer konča slabo), da nimam usga raspucanga u glau (kar niti slučajno ni res), da se preveč poznajo posledice moje (biuše) zveze in nej se raj ukvarjam sama s sabo (takt k sm se pa, je blo pa to čis nesprejemljivo)... Do zdj sm pa skos poslušala, nej grem naprej, nej GA pozabm, nej se ne ukvarjam tok sama s sabo in analizami preteklosti,... pol dobim pa to. 
Skratka, blo je grozljivo. In pol se js še opravičujm use pouprek za stvari za kere sploh nism kriva, ampak eni tko obračajo besede, da se na konc počutm k največja budala (čeprou vem kaj govorim in za tem tut stojim)...
In kaj nej, hodm ceu žiulenje sama po svet, zato kr ga ne morem prebolet? Nej ne spustim nobenga moškega osebka zravn, kr bi znal pridt do "nesporazumou"? Ukvarjam sama s sabo, da se mi še bl odfecla? Pa to je pol začaran krog - kako vedt, kdaj preboliš, če ne smeš bit z nobenim drugim, kr mogoče tega še nisi sposobn (veš pa ne)?
Never ending story...
Kr sm se zaplet(a)la z enim tipom in dožvela za moje pojme totalno ponižanje, nerazumevanje, hladnost in nesočutje, sm spet (itak) spoznala, da tistga, kar sm nekoč mela, še douk (če sploh kdaj) ne bo.
Vikend nej bi biu u znamenju česa mau bl pocukranga, namest tega so u potokih tekle moje souze, u zameno za čustven zlom (ki je biu posledica odnosa tega tipa do mene - use je enkat prvič, ampak tak obnašanje...) sm dobila hladn pogled, besede nej neham cmerat, kaj se grem in da me ma dost (poznava se mn k en mesc, ponudla sm se, da prespi pr men na vikendu, k je meu dol ene oprauke in bi se mela loh prou fino) in gre dam (ob pounoči)...
Na konc mi je zabiu, nej se neham zapletat s tipi (pa nikol nism js prva, drezat začnejo drugi, js pa iz use tiste želje po tem, da bi me meu kdo spet rd, sprejmem "igro" k se zmer konča slabo), da nimam usga raspucanga u glau (kar niti slučajno ni res), da se preveč poznajo posledice moje (biuše) zveze in nej se raj ukvarjam sama s sabo (takt k sm se pa, je blo pa to čis nesprejemljivo)... Do zdj sm pa skos poslušala, nej grem naprej, nej GA pozabm, nej se ne ukvarjam tok sama s sabo in analizami preteklosti,... pol dobim pa to.
Skratka, blo je grozljivo. In pol se js še opravičujm use pouprek za stvari za kere sploh nism kriva, ampak eni tko obračajo besede, da se na konc počutm k največja budala (čeprou vem kaj govorim in za tem tut stojim)...
In kaj nej, hodm ceu žiulenje sama po svet, zato kr ga ne morem prebolet? Nej ne spustim nobenga moškega osebka zravn, kr bi znal pridt do "nesporazumou"? Ukvarjam sama s sabo, da se mi še bl odfecla? Pa to je pol začaran krog - kako vedt, kdaj preboliš, če ne smeš bit z nobenim drugim, kr mogoče tega še nisi sposobn (veš pa ne)?
Never ending story...
Smell the warm and salty air... see a wave reflect a beam... stop and find a pretty shell... make it real your summer dream...
Poslušte kaj se je meni zgodilo....noro ne...
Z starimi smo šli na abrahama(nikoli nisem hodila zraven),...ampak ker je pač mel naš družinski kolega in od mojega sosed...sem seveda šla-da bova več časa skupej...zdej ko je šola pa vse napete stvari....
in pridem jaz tja...vse lepo in prav...(jaz njegoivh staršev in on mojih nisva poznala)...in niti nisva imela namena,..da bi jih še predstavljala,..ker sva rekla...da ni nujno da starši pač vejo glede naju kaj...da če bi blo slučaajno kaj narobe-da se nebi preveč navezali...blabla.... BULLSHIT!
in pol,...pač mi2 tam pijeva pivo...naši so tak vedli kolko je ura...in pol pride ena p***a kar do njega...ga objeme -VPRIČO MENE!...in lih tolko da ga ni posilila z poljubi...
gledam jaz..tisto wtf?-kaj jaz zdaj prav vidim al mam privide?...dobro nix ne rečem...ker je pač takšen da ma dosti ženskih kolegic...jaz pa pač moških kolegova(ampak mi se ne poljubljamo nekaj...)
ok...vdihnem jaz parkat...nix ne rečem...in ona se kar fštuli zraven...pol pa sem popizdila.... češ da če mi lahko obrazloži kdo je to...itd itd....
in on,..ja kolegica je moja...hallooo????z njo se vesiš okrog tak,..z mano pa ne????...
te mi je pa dokurčlo-pardon izrazu....
grem ven...si prižgim cigareto...in on seveda za mano...češ kaj neke ceramonije vstvarjam...či mi gre v nos slučajno...da ma pač takšen odnos do njegovih kolegic..bla bla bla...še 1x BULLSHIT!....
sem bla samo tiho...on še je kar nekaj blebetal...skadla še zadnji dim,...vrgla cigaret stran..ga pohodla...in mu rekla...dragi moj...idi se objemat ti z tisto tvojo kolegico koliko se hočeš...za mene si postal nula...odkar si se spustil tako nizko...oz sem se jaz spustila tako nizko, da sem ti vrjela...
odšla do avta...on se je še kar neki drl...poklicala mami na fon in ji rekla da grem domov...
hvala bogu sem bla z svojim avtom,...da sem se vsedla lepo in se odpeljala
To je bila sobota: danes je ponedeljek (torek že),...in vem...da ne bom prejela dobenega SMS-a od njega...ker je trmast...jaz pa tudi...biki enostano ne gremo skupaj...
res je..da mi je hudo in vse...ker sva se res drugače odlično razumela...enostavno izpopolnjevala sva se pri stavkih...vsak je vedel konec...kaj bo kateri rekel...ampak...tako nizko pa se ne mislim spustiti,..da mi bo ena 15 letna šmrklja tam uničevala moj ego
raje sem sama...kot pa da prenašam to slinjenje po njem...
p.s.- sej so mi kolegice rekle: sej bo še on vidu kaj je zgubil....pri vsem ko sem ga vzpodbujala (on je namreč rokometaš) in mu stala ob strani,..ga bodrila ko mu na treningih ni šlo najbolje.... pa mi potem vse to tako vrača?
..maybe se še bo vrnil k meni...ampak takrat bo prepozno
p.s.-prepozno bi bilo že včeraj...
Z starimi smo šli na abrahama(nikoli nisem hodila zraven),...ampak ker je pač mel naš družinski kolega in od mojega sosed...sem seveda šla-da bova več časa skupej...zdej ko je šola pa vse napete stvari....
in pridem jaz tja...vse lepo in prav...(jaz njegoivh staršev in on mojih nisva poznala)...in niti nisva imela namena,..da bi jih še predstavljala,..ker sva rekla...da ni nujno da starši pač vejo glede naju kaj...da če bi blo slučaajno kaj narobe-da se nebi preveč navezali...blabla.... BULLSHIT!
in pol,...pač mi2 tam pijeva pivo...naši so tak vedli kolko je ura...in pol pride ena p***a kar do njega...ga objeme -VPRIČO MENE!...in lih tolko da ga ni posilila z poljubi...
gledam jaz..tisto wtf?-kaj jaz zdaj prav vidim al mam privide?...dobro nix ne rečem...ker je pač takšen da ma dosti ženskih kolegic...jaz pa pač moških kolegova(ampak mi se ne poljubljamo nekaj...)
ok...vdihnem jaz parkat...nix ne rečem...in ona se kar fštuli zraven...pol pa sem popizdila.... češ da če mi lahko obrazloži kdo je to...itd itd....
in on,..ja kolegica je moja...hallooo????z njo se vesiš okrog tak,..z mano pa ne????...
te mi je pa dokurčlo-pardon izrazu....
grem ven...si prižgim cigareto...in on seveda za mano...češ kaj neke ceramonije vstvarjam...či mi gre v nos slučajno...da ma pač takšen odnos do njegovih kolegic..bla bla bla...še 1x BULLSHIT!....
sem bla samo tiho...on še je kar nekaj blebetal...skadla še zadnji dim,...vrgla cigaret stran..ga pohodla...in mu rekla...dragi moj...idi se objemat ti z tisto tvojo kolegico koliko se hočeš...za mene si postal nula...odkar si se spustil tako nizko...oz sem se jaz spustila tako nizko, da sem ti vrjela...
odšla do avta...on se je še kar neki drl...poklicala mami na fon in ji rekla da grem domov...
hvala bogu sem bla z svojim avtom,...da sem se vsedla lepo in se odpeljala
To je bila sobota: danes je ponedeljek (torek že),...in vem...da ne bom prejela dobenega SMS-a od njega...ker je trmast...jaz pa tudi...biki enostano ne gremo skupaj...
res je..da mi je hudo in vse...ker sva se res drugače odlično razumela...enostavno izpopolnjevala sva se pri stavkih...vsak je vedel konec...kaj bo kateri rekel...ampak...tako nizko pa se ne mislim spustiti,..da mi bo ena 15 letna šmrklja tam uničevala moj ego
raje sem sama...kot pa da prenašam to slinjenje po njem...
p.s.- sej so mi kolegice rekle: sej bo še on vidu kaj je zgubil....pri vsem ko sem ga vzpodbujala (on je namreč rokometaš) in mu stala ob strani,..ga bodrila ko mu na treningih ni šlo najbolje.... pa mi potem vse to tako vrača?
..maybe se še bo vrnil k meni...ampak takrat bo prepozno
p.s.-prepozno bi bilo že včeraj...
bucka81 napisal/-a:Jaz vam pa vsem, ki imate strte srčke, želim, da bi za vas kmalu posijal sonček, saj se bliža poletje in čas, ko je res lepo imeti nekoga ob sebi,... :bussi:
Bučka to je pa ful lepo
Midva sva šla narazen v petek, skupaj sva bila 2leti ampak sm hvala bogu take vrste človek, da dam take stvari dost hitro skozi, tko da ni prevelike panike. Mislim, normalno da ga pogrešam in da mi je hudo, sam da bi pa cele dneve jokala in se tolkla po glavi in ga non-stop klicala pa ne. Res mam srečo, da sm take sorte. Prvi dan sem še gledala na mobitel vsaki 2minuti, če me je slučajno klical, pa nisem slišala ampak me je že minilo. So pa trenutki, ko se spomnim na nekaj res posebnega, nekaj samo najinega in mi je hudo, ampak bo že uredu sčasoma.
How blind can you get and still have eyes?
Malena|8 napisal/-a:Zvnocica...ne vem...ker tega odgovora niti nocem slisati,...ker me sploh ne zanima...
nevem ce me vara z njo,...ampak ce bi me varal z njo- zakaj pri p... materni ni zelel da ostanem doma? ...sej nasi ga itaq niso poznali-tam so ga spoznali ko sem ga jaz predstavila...
bullshit v glavnem,....
ja, pa a si ze prej mela namen nehat z njim? k to da se je ena obesala po njem, je pomoje dober razlog za znoret, ne pa za nehat? zato sm te tut vprasala ce mislis da te vara, kr cist verjetno da te ne
micamaca napisal/-a:ah dedci so pač taki, da ful težko prenašajo stres in probleme... kadar majo oni kakšen najmanjši problemček, pol nardijo iz tega cel halo... kt da je konc sveta... pol se pa smiljo sami seb, pa tko težkoooo jim je... pa čist mir jim mormo dat... bohnedaj da bi jim babe takrat kej težile ker oni se morjo skoncentrirat na reševanje tega svetovnega problema
ženska ma pa lahk sto problemov na glav pa bohnedej da bi iz tega delala kakšen pretiran cirkus...
pa kaj si nor.. izjava leta...
... s tem se pa čisto strinjam... in me prav zanima, če je tudi kakšen moški na svetu, ki to upa priznat... ker je čisto res...
se opravičujem, če je to bolj offtopic, najprej moram prebrat še vs eostale izjave, ker se lahko zgodi, da bom kaj hitro jaz potrebovala kakšno tolažbo...
"moški znajo odlično povedati svoje zadnje besede in oditi z odra"
micamaca napisal/-a:ah dedci so pač taki, da ful težko prenašajo stres in probleme... kadar majo oni kakšen najmanjši problemček, pol nardijo iz tega cel halo... kt da je konc sveta... pol se pa smiljo sami seb, pa tko težkoooo jim je... pa čist mir jim mormo dat... bohnedaj da bi jim babe takrat kej težile ker oni se morjo skoncentrirat na reševanje tega svetovnega problema
ženska ma pa lahk sto problemov na glav pa bohnedej da bi iz tega delala kakšen pretiran cirkus...
... pa to je cisto posplosevanje, ce mas ti tak primerek moskega spola doma se ne pomeni da so vsi taki ... in ja, zenske znate bit se slabse ...
