Indija je kot neka burna ljubezenska zgodba, ko se dogaja je naporno, včasih bi najraje odšel, ampak ker si globoko v sebi damaged oseba, ostaneš in se imaš fajn

.
Indija.
Ni država, jaz jo jemljem kot kontinent, jug je totalno drugačen od severa, vzhod je totalno drugačen od zahoda, hrana je povsod totalno drugačna.
Skrajni ju in skrajni sever sta chill, Uttar Pradesh država je uresničenje vseh strahov in fobij če se bojiš mas ljudi.
v Indiji zdržiš samo če si chill spiritual person, ali pa asertiven kolerik, karkoli vmes te dobesedno požrejo. Stopiš ven iz železniške in se dobesedno usujejo nate z raznoraznimi nategancijami in rikšami.
Nepal ni Indija, in to da si bil v kaosu Nepala, te ne pripravi na Indijo.
Ne začeti v Varanasiju tako kot jaz.
Fajn je imeti slab vonj kot jaz.
Vidiš najlepše in najbolj grde stvari človeške vrste.
Vse se dogaja 1000kmh, a obenem gre vse 1kmh, težko objasniti.
Goa je faking kul, Karnataka je še bolj kulska, v Kerali lahko najdeš take place divjine in miru da se ti orosijo oči.
Indija ni za vse, jo pa moraš obiskati, ne zato da se boriš z njo, ali da obupaš nad njo, ampak da jo sprejmeš in se ji prepustiš....so bili dnevi ko sem se hotel usediti na prvi avion, so bili dnevi ki sem jih preživel na wcju, so bili dnevi ko sem hotel zalimati šamar prvemu nategunu ki mi prekriža pot. Obenem pa sem bil sprejet z neverjetno toplino, neverjetno lepoto narave, hrupa in tišine, narežal sem se do solz, jokal sem...taka ne vem....človeška izkušnja.
I love it, mogoče se upokojim tam, defnitivno se vrnem, samo da bom šel sedaj na skrajni sever in najel motor.
Cause the sweetest kiss I ever got, is the one I've never tasted.