Izpit za avto

[*mala*]

Prisiliš se. Mene je prepričal kolega, ko rekel, da bolj bom čakala, manj je šans da ga grem delat, pa da kako si predstavljam življenje brez avta; če mislim da me bodo celo življenje drugi okolj furali (ker na vasi res nimaš kaj brez avta). In sem se prisilila. Tud inštruktor razume, da ne vozijo vsi avto doma po skrivnih cestah od 15 leta naprej in da enim to ni tako preprosto.
Sem bla pa čist zgrožena, ko že 2 ali 3 uro šla na dejansko cesto in sem čist paničarila, ampak kar nekak gre.

Sedaj pa res uživam v vožnji. Čisto nasprotje od prej, ko mi je bilo nekaj nepredstavljivega, da imam jaz volan v rokah.

Če pa kdaj delam gužvo, se pa ne sekiram. Vozim pa čist po omejitvah. Če je kje na regionalnih cestah res ful avtov za mano pa tudi zapeljem na avtobusno in jih spustim naprej. Ne mislim se delat frajerko, pa pretiravat s hitrostmi.

Kar v akcijo. Če ne obupaš prej ali slej rata. Pa na forum prid po vzpodbudo, če zmanjka

[purple_rain]

Če pa kdaj delam gužvo, se pa ne sekiram. Vozim pa čist po omejitvah. Če je kje na regionalnih cestah res ful avtov za mano pa tudi zapeljem na avtobusno in jih spustim naprej. Ne mislim se delat frajerko, pa pretiravat s hitrostmi.

:gut: to se men zdi dosti bolj frajersko, da si fer in jih pustiš mimo; pomeni, se pač zavedaš svojih zmožnosti in tko tud pelješ.

Ja, ena kolegica je tudi po 40. letu šla delat izpit in je v 4. poskusu naredila, pa sem vidla pri njej kolk je blo to ene živčnosti. Tako da verjamem, da boljš čim prej. Ker želja je pa tudi taka, ja, da bi se vsedla in kar šla nekam - hehe, po eni strani me še to mal matra, če loh iskreno povem, da bi se totalno razvadla potem in me kolo ne bi več vidlo (čeprav..kolo me skorajda nič ne stane, kar pa ful odtehta).

[emanuela]

^^jaz sem šla na dejansko cesto že prvo minuto.Pobral me je na dvorišču in sva šla.Tako da ob presenečenjih pri vsaki uri pozabiš na živčnost, ni časa za to.
Pa tudi zdaj, ko vsak teden naredim okrog 300-350 ali več km vidim, da je inštruktor prav fajn postopal, da me ni šparal.
Pa tudi po izpitu sem se veliko prevozila s fantom, ki mi je dajal konkretne nasvete-je šofer po poklicu, tako da mi je bilo veliko lažje.

[čokolinček]

Glede starosti je res - js sm stara 23, pa se sama seb zdim že ful stara da sm šla šele zdej delat. Samo prej nisem mela potrebe po tem, dejansko nisem potrebovala avta niti koga prosit, da me kam pelje ker mam res dobre povezave z vlakom. Pa tud sama seb sem se zdela še preotročja za na cesto in sem rekla, da je boljše da počakam na tisto željo ko greš sam od sebe v avtošolo se vpisat in kar hlepiš po tem, da začneš čimprej šofirat - no, men je bla želja kmal uresničena, sm bla že prvo uro na cesti

[purple_rain]

Hvala za odgovore, punce.

Bo treba še mal premislt tole, do takrat bom pa po svetu lepo z javnim prevozom in mojim dvokolesnikom hodila.

[Michael]

^^

Meni osebno, je ta način prevažanja veliko boljši kot sam z avtom.

[haley]

Nekatere pač rabimo več ur vožnje, da se popolnoma sprostimo v vožnji, da se znebimo strahu pred držanjem volana. Poleg tega pa seveda ne pomaga ogromna trema na izpitih Ne vem no, meni osebno je bilo na začetku grozno vozt, prov bala sem se biti na cesti, držati volan, seveda je to počasi minilo, ampak si nakopala mal več ur.

Me veseli, da nas več takih obstaja.
Če se še katera najde v tem ^^ opisu - kako ste se pa potem znebile strahu oz. zbrale pogum, da ste se sploh spravile k delanju izpita? Je bla želja tolk močna, potrebe takšne in drugačne?
Jz recimo željo bi mela..včasih..mogoče ...ampak mam en tak zoprn strah, kot da ne bi bla kos eni taki ogromni mašini kot je avto, da ne bi bla zmožna česa takega kontrolirat..že tko mi ni najbolj prijetno na cestah, da bi pa mogla jz vse to upravljat .. Plus to, da bi bla ena tistih neodločnežev, k dela kolone in zarad katerih drugih pizdijo.

Joj jaz se počutim enako in se tudi še kar nisem spravila izpita za avto delat. Mam kr dost straha pred tem in tudi jaz imam občutek, da je avto res ena velka mašina in da bi on prej nadvladal meni kot pa js njemu Vem, da bi bilo se fajn počasi spravit izpit za avto delat, ker mi tudi že ostali govorijo kdaj ga bom šla delat, ampak enostavno nisem še zbrala dost poguma...

[chiqqa]

ma furat je ZAKON!
jz sm kumi čakala da bom loh šla dela izpit..pa vsak dan s svojim <3 furala po parkiriščih, me je čist razganjal hehehe
tko da k sm začela furat, sva bla na enm parkirišču tko res 2 minuti,tok da je vidu da znam si nastavt stvari,luč,ogledala,zunanja,notranja...pa da znam sklopko,da ne crkne..in gasaaaa =))
je pa fajn k s svojim skos debatirava o ful stvareh,in je fajn da sm prpravlena an dejansko vožnjo,vozt govort pa razmišlat zravn..in še tok da je situacija,se ne zmedm ne v pogovoru ne tko, tko da za par urc...pa glavna..MORE RATATTT =)
drgač pa ja,na izpitu, cpp pa pp nikol nism bla živčna, šele ko sm bla tm sm se zavedala..isto društveni,me je mau prjela nervoza k sm nardila napako,k sm šla čez oranžno,k se pržgala v zadi sekundi,oppppsss..drgač pa ful fajn kul, jz zlor ada vozm in k bom mela avto, vrjamem v svoje sposobnosti =))
nesme te bit zdj strah,kva če bo šlo to anrobo,unot retje,sj na vožnjah vidš da avto sploh ni nikakršn bav bav pa močn pato...tu k maš hitrost,zgleda da se odvija počas, ni zdj to tok hitr kukr kdo k ne vozi misl
upam da sm pomagala kšni eheh

[LanaMaxim]

Js tudi nisem šla delat izpit pri 18-tih, ampak dve leti pozneje. Vedela sem, da ne bom mogla doma noben avto vozit pa malo je bilo tudi strahu, da mi ne bo šlo in da bo vse preveč zakompliciran.

In kakšen super občutek potem, ko sem vozila. Res fajn. Edino 2. uro mi je bilo že 40km/h ful hitro! Potem sem pa dobila občutek, sklopke nisem kej preveč marala, mi je bila cela znanost. Ampak sedaj imam izpit in ti zadeva čist pride v kri.

Verjamem pa, da je strah iz leta v leto večji in js vidim svojo mami, ki nima izpita in kak ji je tega žal. Že zaradi tega sem ga šla delat. Da ne bom od nobenga odvisna.

[chiqqa]

^hehehe jz mam pa obratn problem že od 1. ure, k hočm it zmer prehitr, da mi inštruktor skos gas gor prca da nj bl počas lol

[*QueenBitch*]

Nekatere pač rabimo več ur vožnje, da se popolnoma sprostimo v vožnji, da se znebimo strahu pred držanjem volana. Poleg tega pa seveda ne pomaga ogromna trema na izpitih Ne vem no, meni osebno je bilo na začetku grozno vozt, prov bala sem se biti na cesti, držati volan, seveda je to počasi minilo, ampak si nakopala mal več ur.

Me veseli, da nas več takih obstaja.
Če se še katera najde v tem ^^ opisu - kako ste se pa potem znebile strahu oz. zbrale pogum, da ste se sploh spravile k delanju izpita? Je bla želja tolk močna, potrebe takšne in drugačne?
Jz recimo željo bi mela..včasih..mogoče ...ampak mam en tak zoprn strah, kot da ne bi bla kos eni taki ogromni mašini kot je avto, da ne bi bla zmožna česa takega kontrolirat..že tko mi ni najbolj prijetno na cestah, da bi pa mogla jz vse to upravljat .. Plus to, da bi bla ena tistih neodločnežev, k dela kolone in zarad katerih drugih pizdijo.

Joj jaz se počutim enako in se tudi še kar nisem spravila izpita za avto delat. Mam kr dost straha pred tem in tudi jaz imam občutek, da je avto res ena velka mašina in da bi on prej nadvladal meni kot pa js njemu Vem, da bi bilo se fajn počasi spravit izpit za avto delat, ker mi tudi že ostali govorijo kdaj ga bom šla delat, ampak enostavno nisem še zbrala dost poguma...

No jaz sem bila tud taka. Sploh, ker sem najprej začela delat izpit pri enem inštruktorju kjer nikol nisem mela dobrega občutka glede svojih sposobnosti - kt da je hotu ful hitr naprej in pol sm bla še bl živčna ker nisem mela občutka, da tisto od prejšnje ure že znam.
Zdj sm mela pa res fajn inštruktorja in tud rekla sm mu, da se hočem naučit vozit ne pa narest izpit. Ker kaj men izpit pomaga, če se ne bom upala na cesto pol. Tko, da sva šla bl počas pa najprej ne tok prometne ceste k sm bla manj živčna, sm pač mela ob opravljenem izpitu več ur kot nekateri drugi sam sm pa sprobala en kup situacij k so dost vsakodnevne v prometu in zdj vem kaj pa kako, med drugim tud vožnjo v snegu itd. kar nekateri k delajo polet izpit nikol ne sprobajo z inštruktorjem pol pa ne znajo po snegu vozit al si pa ne upajo.

Sem pa jaz pač dost razmislila za kaj točno rabim izpit pa tko naprej, vedla sm da me bo to kr neki stalo in sm to vse skp vzela za projekt. In vzela zraven v zakup, da bom najbrž na začetku ful živčna.Pač prej več al manj nism rabla avta pa tud zdj ga za v službo in podobne zadeve ne uporabljam, ker je hitrejš z busom pa nobenga parkinga ni treba iskat Aja ne vem kera je napisala, da je ful stara pr 23ih k dela izpit...jaz sm še starejša sodelavka ga je pa šla narest pr 45ih...tko da nikol ni prepozno

[purple_rain]

Zdj sm mela pa res fajn inštruktorja in tud rekla sm mu, da se hočem naučit vozit ne pa narest izpit.

Tole mi je pa všeč.
Ja, pa glede snega: sem tud jz že dobila nasvet od nekoga, ki je tudi pozimi delal izpit, ravno zato, da se že v AŠ naučiš vožnje v takem vremenu..ne vem, no, men se zdi kar dobra poteza tole.

Aha, in jz jih mam tud že več kot 23, tako da ... ja, nas je kar nekaj takih.

[a_pikica_a]

Nekatere pač rabimo več ur vožnje, da se popolnoma sprostimo v vožnji, da se znebimo strahu pred držanjem volana. Poleg tega pa seveda ne pomaga ogromna trema na izpitih Ne vem no, meni osebno je bilo na začetku grozno vozt, prov bala sem se biti na cesti, držati volan, seveda je to počasi minilo, ampak si nakopala mal več ur.

Me veseli, da nas več takih obstaja.
Če se še katera najde v tem ^^ opisu - kako ste se pa potem znebile strahu oz. zbrale pogum, da ste se sploh spravile k delanju izpita? Je bla želja tolk močna, potrebe takšne in drugačne?
Jz recimo željo bi mela..včasih..mogoče ...ampak mam en tak zoprn strah, kot da ne bi bla kos eni taki ogromni mašini kot je avto, da ne bi bla zmožna česa takega kontrolirat..že tko mi ni najbolj prijetno na cestah, da bi pa mogla jz vse to upravljat .. Plus to, da bi bla ena tistih neodločnežev, k dela kolone in zarad katerih drugih pizdijo.

Mene je bilo na začetku ful strah, sploh se nisem vidla samostojna na cesti a obenem pa sem komaj čakala + cel razred je delal izpit. No, bla sem cela panična ko me je dal 1. uro na cesto. še zdej se spomnem kake neumnosti sem delala

No, potem je šlo bolje, nabila sem sicer ful ur, ampak sem naredila v par mesecih.

Morem reč, da imet/narediti izpit je ful pozitivna izkušnja, ampak itak se potem šele učiš voziti, ko si res sam v avtu. Jaz sem postala dosti bolj samozavestna na cesti, ko sem se spravla prvič v Trst. sem si rekla - če preživim Trst, bom vozla povsod! in tako zdej veselo vozim tudi po Trstu. Pa komaj čakam vozit motor!

[čokolinček]

Js sm napisala, da se staro počutm no glede na to, da so šle večina mojih kolegic delat izpit pri 18ih, ja... Ampak več kot polovica jih je blo pol strah it na cesto - so šle zato delat izpit, da so ga "imele", koristi jim pa še zdaj ne.
Evo mene jutri čaka vožnja po snegu po možnosti me bo peljal v kakšne rovte kjer še cesta ne bo splužena, jupi. Ampak sem kar zadovoljna, da ga delam sedaj ker se učiš raznih situacij - sigurno je bolj zoprno vozit po snegu kot pa poleti ko nimaš nikjer nobene ovire na parkingu npr. (kupi snega nametani), ceste večino časa niso mokre, poledenele ipd. In sm res vesela da se bom tega vsega zdej že naučila - če bom znala zdej pozimi furat, bom znala menda tudi poleti ane

[*Sagitt*]

Moja izpitna ura je bila če se prav spomnim 24-ta.
S tem da res ne razumem punc, ki jim spodleti večkrat.Ali res ne znate (ob tem je boljše da ne naredijo takšne, ker dokler je inštruktor zraven ok, ne vem pa kako bo, ko bodo na cesti same), ali pa imajo tremo...

pri meni vem da je trema ker ko sem sama z inštruktorjem vozim v nulo dobro, nobene napake .. (če ne bi znala, me tudi inštruktor ne bi pustil na glavno vožnjo) .. ko mam pa komisijo v avtu se začnem trest, avto mi crkuje ker se mi tolko noga trese da je ne morem držat na sklopki ..
ko sem četrtič padla sem čisto obupala in rekla da bom pustila vse skupaj .. jokala sem ko dež, jezna nase ker nevem kako naj se rešim treme in ker nevem zakaj jo sploh imam .. in mi je inštruktor reku: "zakaj ko sva sama voziš tako dobro, ko vidiš komisijo te pa prime taka trema da ne moreš vozit? lej, čuvaš male otročke, kar je stokrat težje, valda boš tudi en bogi izpit nardila!" in vem da ga bom, ker znam vozit, samo rešit se moram treme!

moja izpitna pa je bla mislim da 32. lahko bi sicer blo prej ampak meni parkiranje ni ležalo. Ne v boks pa ne bočno .. no hvala bogu sem glih izpitno imela v najhujšem snegu in ledu. Tak da sem se vozla 45min po samem ledu 20h. Ja in parkirat mi ni dal .. ker tega me je blo najbolj strah. Zdaj ko se pa spravim parkirat v boks tako kot me je naučil v AŠ pa ga spravim not a tam za hudiča ni šo not ..
glavno da je šlo vse v prvo pa da še nisem v letu dni nobene prometne nardila pa tud nobene pike dobla ..