Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?
Mahagonij, ni ravno največji problem v življenju, je pa težko, ja. Js sm že velikrat hotla to nardit, sam ne gre. Že to je blo ful velik, da sm zbrisala vsa njegova sporočila z mobitela. 
Sicer ga pa itak ne morm popolnoma izbrisat iz svojga življenja, ker sma sošolca na faksu (hvalabogu mama sam ene par predavanj skup in nobenih vaj, sam vseen že to je preveč). Pa problem je v tem, ker je on za mene še zmeri najlepši in najboljši in vse naj naj v glavnem. In ko vidim kterga ki se mi zdi npr. luštn, takoj nasledn trenutek pomislim "ja sam nima pa tak fajne frizure kot on, pa tak fajne postave" itd. itd. On je za mene še vedno popoln pa če se še tk butasto sliši. VEM da ne smem drugih primerjat z njim, sam to itak pride avtomatsko in čist nezavedno to delam. Sicer sm zvedla ene par stvari o njemu, npr. da je fuuul čudn in da se obnaša tak kot da živi čist v svojem svetu (no, to sm že sama ugotovila ko sma bla še skup, sam pol sm zvedla še od ljudi ki ga poznajo), ampak mene NIČ ne more odvrnat od njega (očitno).
Sicer ga pa itak ne morm popolnoma izbrisat iz svojga življenja, ker sma sošolca na faksu (hvalabogu mama sam ene par predavanj skup in nobenih vaj, sam vseen že to je preveč). Pa problem je v tem, ker je on za mene še zmeri najlepši in najboljši in vse naj naj v glavnem. In ko vidim kterga ki se mi zdi npr. luštn, takoj nasledn trenutek pomislim "ja sam nima pa tak fajne frizure kot on, pa tak fajne postave" itd. itd. On je za mene še vedno popoln pa če se še tk butasto sliši. VEM da ne smem drugih primerjat z njim, sam to itak pride avtomatsko in čist nezavedno to delam. Sicer sm zvedla ene par stvari o njemu, npr. da je fuuul čudn in da se obnaša tak kot da živi čist v svojem svetu (no, to sm že sama ugotovila ko sma bla še skup, sam pol sm zvedla še od ljudi ki ga poznajo), ampak mene NIČ ne more odvrnat od njega (očitno).little dandelion
let your heart keep time
now the clouds are gone
all of your tomorrows shine
let your heart keep time
now the clouds are gone
all of your tomorrows shine
Mhm, cesa jst ne razumem? Tut jst sm ze v svojem lajfu poblokiral na MSNju zensko v katero sm bil strasno zaljubljen. Ni blo simpl, ampak to kar tle gor pisete, da ne morete se mi zdi pa smesno. Kar sm hotu povedat je, da ce ne zmorete mal zobe stisnt pa pobrisat ga za svoje dobro(vem da ni lahko), kako se boste potem spopadle z velik tezjimi problemi. Razen ce mate to sreco, da jih nimate.barby* napisal/-a:Ja, seveda da ni fora v tipki in še zdaleč ni največji problem. tipka delete ima tle simboličen pomen ki je marskiateri ne razume Mahagonij(in ostali)
No, jaz imam sicer en predlog, kako se znebiti teh neprijetnosti, ampak je predlog predolg, da bi ga spackal v eno forumsko sporočilo, pa s tem podal eno vsem razumljivo formulo. Ravno prav kratek pa bi utegnil izpasti pred nekaterimi nemogoč, pred drugimi nesprejemljiv, tretji bi me imeli za božanstvo in me začeli častiti, četrtim bi se pogled že od daleč obrnil proč, peti bi se ob branju silovito zabavali,... Za šeste bi bil predlog odrešujoč,... Škoda je časa, zato bom kljub temu povedal... na ekstra kratek način.
Če boli, ko te kdo zapusti, ti manjkajo odgovori. Ali moraš z ustreznimi informacijami nahraniti um ali pa srce. Ko je kritična masa spoznanj dosežena, bolečina mine.
Če človek trpi, če je žalosten, naj se vpraša, kdo je tisti, ki trpi. Kaj potrebuje, da bi nehal trpeti? Marsikdo instinktivno zavrača filozofsko razmišljanje o sebi in duhovnost, kot je npr. budizem (sam nisem budist), ampak v njej se skriva ogromno koristnih namigov in tudi napotkov. "When the ego is gone, the pain is gone." "Ko razbiješ ego, bolečina odide." Večkrat prevereno... to drži.
Vsakemu, ki trpi, priporočam, naj se ukvarja sam s seboj, naj spozna globino svojih želja, namenov, aspiracij, hotenj. Naj se ukvarja s svojimi čustvi, naj jih preučuje. Ampak v določenih pogojih ni za vse najprimernejša psihoanaliza, nekaterim bi bolj ugajala sprememba okolja, sprememba interesnih dejavnosti, ukvarjanje z novim športom, umetnostjo, komuniciranje, stik z naravo (npr. hoja po gozdu), novo delo, pester urnik. To napolni praznino, ji da neko vsebino in ego je potem zadovoljen.
Kdor pa hoče zares odpraviti žalost, mora znati manipulirati s svojimi željami... vem za dve poti kako to doseči:
-ena (meni ne ljuba) je, da se popolnoma prepustiš duhovnemu življenju ali bogu (če to storiš preden obvladaš razum, boš lahko imel škodo zaradi lahkovernosti in boš morda pristal v kakšnem kultu)
-druga (zame ustreznejša) pa je, da v zadostni meri spoznaš sam sebe (svoje telo, um, čustva, ego, id, superego) in presežeš (nisi več pretirano navezan na določene vrednote, se ne istovetiš več z raznimi ideologijami, nisi več okupiran z raznimi čustvi, ampak jih nadziraš, oziroma ustrezno balansiraš,...) sam sebe; koliko je to zadosti? => to se razlikuje od osebe do osebe... eni potrebujejo ogromno dozo, eni pa manjšo
Ne sprejmi nobene od zgornjih poti za resnično ustrezno zgolj taradi tega, ker sem jo omenil. Najprej jo vzemi, si jo oglej, jo analiziraj, jo izkusi. In šele potem jo sprejmi.
Še ena domnevna pot pa je, da si izjemno izbirčen in začneš okoli sebe ustvarjati okoliš, ki te v vsem podpira in spoštuje, da postaneš zelo uspešen na svojem področju, obogatiš in si privoščiš toliko tebi všečnih dogodivščin, da ne pride do prilike, da bi se žalost sploh porodila. Ampak nisem še slišal za primer, ki bi se na tak način znebil žalosti ali katerih drugih neprijetnih čustev. En zgodovinski primer, ki bi skoraj uspel zgolj na taki poti, je npr. Siddharta Buddha, kateremu so od mladega dajali vse. Bil je mali princ in oče je zapovedal, da v njegovem okolišu ne sme biti nobenih bolnikov, vsi morajo biti lepi in mladi, vsi se mu morajo klanjati. Imel je najboljše učitelje in žensk kolikor si je zaželel. Nudili so mu najboljšo hrano. Nosili so ga "na rokah". Vse zgolj iz tega razloga, ker je bilo napovedano, da bo njegov sin ali kralj (svetovni politik) ali pa bo največji duhovni učitelj, in ker oče ni želel, da bi bil duhovni učitelj. Ko je sin odrastel, pa je želel v svet in tam ga je presenetila revščina, videl je bolne, trpeče,... In kmalu je sam občutil grozovito žalost, katere prej ni poznal. Zgodba se je zelo lepo razpletla. Kdor hoče, si jo lahko ogleda tukaj. Pa še kako nevroznanost gleda na tehnike, ki jih je razvil - tukaj.
En sodobni primer pa je npr. Madonna... vsaj iz pesmi American Life bi tako razbrali:
Zgoraj omenjena domnevna pot je torej bolj utopija... ampak nikoli ne reci nikoli
Če boli, ko te kdo zapusti, ti manjkajo odgovori. Ali moraš z ustreznimi informacijami nahraniti um ali pa srce. Ko je kritična masa spoznanj dosežena, bolečina mine.
Če človek trpi, če je žalosten, naj se vpraša, kdo je tisti, ki trpi. Kaj potrebuje, da bi nehal trpeti? Marsikdo instinktivno zavrača filozofsko razmišljanje o sebi in duhovnost, kot je npr. budizem (sam nisem budist), ampak v njej se skriva ogromno koristnih namigov in tudi napotkov. "When the ego is gone, the pain is gone." "Ko razbiješ ego, bolečina odide." Večkrat prevereno... to drži.
Vsakemu, ki trpi, priporočam, naj se ukvarja sam s seboj, naj spozna globino svojih želja, namenov, aspiracij, hotenj. Naj se ukvarja s svojimi čustvi, naj jih preučuje. Ampak v določenih pogojih ni za vse najprimernejša psihoanaliza, nekaterim bi bolj ugajala sprememba okolja, sprememba interesnih dejavnosti, ukvarjanje z novim športom, umetnostjo, komuniciranje, stik z naravo (npr. hoja po gozdu), novo delo, pester urnik. To napolni praznino, ji da neko vsebino in ego je potem zadovoljen.
Kdor pa hoče zares odpraviti žalost, mora znati manipulirati s svojimi željami... vem za dve poti kako to doseči:
-ena (meni ne ljuba) je, da se popolnoma prepustiš duhovnemu življenju ali bogu (če to storiš preden obvladaš razum, boš lahko imel škodo zaradi lahkovernosti in boš morda pristal v kakšnem kultu)
-druga (zame ustreznejša) pa je, da v zadostni meri spoznaš sam sebe (svoje telo, um, čustva, ego, id, superego) in presežeš (nisi več pretirano navezan na določene vrednote, se ne istovetiš več z raznimi ideologijami, nisi več okupiran z raznimi čustvi, ampak jih nadziraš, oziroma ustrezno balansiraš,...) sam sebe; koliko je to zadosti? => to se razlikuje od osebe do osebe... eni potrebujejo ogromno dozo, eni pa manjšo
Ne sprejmi nobene od zgornjih poti za resnično ustrezno zgolj taradi tega, ker sem jo omenil. Najprej jo vzemi, si jo oglej, jo analiziraj, jo izkusi. In šele potem jo sprejmi.
Še ena domnevna pot pa je, da si izjemno izbirčen in začneš okoli sebe ustvarjati okoliš, ki te v vsem podpira in spoštuje, da postaneš zelo uspešen na svojem področju, obogatiš in si privoščiš toliko tebi všečnih dogodivščin, da ne pride do prilike, da bi se žalost sploh porodila. Ampak nisem še slišal za primer, ki bi se na tak način znebil žalosti ali katerih drugih neprijetnih čustev. En zgodovinski primer, ki bi skoraj uspel zgolj na taki poti, je npr. Siddharta Buddha, kateremu so od mladega dajali vse. Bil je mali princ in oče je zapovedal, da v njegovem okolišu ne sme biti nobenih bolnikov, vsi morajo biti lepi in mladi, vsi se mu morajo klanjati. Imel je najboljše učitelje in žensk kolikor si je zaželel. Nudili so mu najboljšo hrano. Nosili so ga "na rokah". Vse zgolj iz tega razloga, ker je bilo napovedano, da bo njegov sin ali kralj (svetovni politik) ali pa bo največji duhovni učitelj, in ker oče ni želel, da bi bil duhovni učitelj. Ko je sin odrastel, pa je želel v svet in tam ga je presenetila revščina, videl je bolne, trpeče,... In kmalu je sam občutil grozovito žalost, katere prej ni poznal. Zgodba se je zelo lepo razpletla. Kdor hoče, si jo lahko ogleda tukaj. Pa še kako nevroznanost gleda na tehnike, ki jih je razvil - tukaj.
En sodobni primer pa je npr. Madonna... vsaj iz pesmi American Life bi tako razbrali:
I'm drinking a Soy latte
I get a double shot
It goes right through my body
And you know
I'm satisfied,
I drive my mini cooper
And I'm feeling super-dooper
Yo they tell I'm a trooper
And you know I'm satisfied
I do yoga and pilates
And the room is full of hotties
So I'm checking out the bodies
And you know I'm satisfied
I'm digging on the isotopes
This metaphysic's shit is dope
And if all this can give me hope
You know I'm satisfied
I got a lawyer and a manager
An agent and a chef
Three nannies, an assistant
And a driver and a jet
A trainer and a butler
And a bodyguard or five
A gardener and a stylist
Do you think I'm satisfied?
Zgoraj omenjena domnevna pot je torej bolj utopija... ampak nikoli ne reci nikoli
-
NotYourToy
- Komunikatorka
- Prispevkov: 134
- Pridružen: 25. Dec. 2006 17:52
no in sem šla danes na eno internetno stran.. in vidim slike bivšega in njegove punce. Me je kr hudo zadelo 
ker tako kot gleda njo je gledal včasih mene in ne morem si pomagati da ne bi razišljala o tem kaj bi bilo če ne bi šla narazen. Bil je moja prva ljubezen.. znal me je pomiriti in zaradi njega sem pozabila na svet. Vseeno mi je bilo za vse probleme saj sem imela njega. Zdaj pa je že eno leto od tega in sem ga prebolela. Ampak spomini so in bojo ostali.. slike pa prinesejo vso bolečino ki sem se je znebila , nazaj.
2. osvajajo me njegovi najboljši kolegi (vsi so mi že pisali)..nobenemu ne odgovorim sam se pa sprašujem če je to kaka njegova igra?
pač slike so me dans ful prizadele.
ker tako kot gleda njo je gledal včasih mene in ne morem si pomagati da ne bi razišljala o tem kaj bi bilo če ne bi šla narazen. Bil je moja prva ljubezen.. znal me je pomiriti in zaradi njega sem pozabila na svet. Vseeno mi je bilo za vse probleme saj sem imela njega. Zdaj pa je že eno leto od tega in sem ga prebolela. Ampak spomini so in bojo ostali.. slike pa prinesejo vso bolečino ki sem se je znebila , nazaj.
2. osvajajo me njegovi najboljši kolegi (vsi so mi že pisali)..nobenemu ne odgovorim sam se pa sprašujem če je to kaka njegova igra?
pač slike so me dans ful prizadele.
Maybe some women aren't meant to be tamed. Maybe they're supposed to run wild until they find someone, just as wild, to run with.
Hja, to je pa to, ko že misliš, da si končno prebolel, pol se pa kakšna taka stvar nardi in te spet stisne.
Js se zdej sprašujem, a ga bom sploh lahk kdaj v življenju pogledla, brez da bi mi blo hudo ob tem ... al pa ga vidla s kero drugo in ostala ob tem ravnodušna ... Mislim, da bo še kr velik časa minilo.
Drugač pa, NotYourToy, glede sms-ov njegovih kolegov ... pomoje je res bolj pametno, da ne odpisuješ, ker nikol ne veš, lahk pa da ma res on kej prste vmes.
Js se zdej sprašujem, a ga bom sploh lahk kdaj v življenju pogledla, brez da bi mi blo hudo ob tem ... al pa ga vidla s kero drugo in ostala ob tem ravnodušna ... Mislim, da bo še kr velik časa minilo.
Drugač pa, NotYourToy, glede sms-ov njegovih kolegov ... pomoje je res bolj pametno, da ne odpisuješ, ker nikol ne veš, lahk pa da ma res on kej prste vmes.
little dandelion
let your heart keep time
now the clouds are gone
all of your tomorrows shine
let your heart keep time
now the clouds are gone
all of your tomorrows shine
meni je pa bivši danes ponoči pisal, ker je bil pijan. smsi so bili taki kot mi jih je pošiljal ko sva bila še skupaj. in potem sem ga zjutraj vprašala, če je vredu in rekla da sklepam da je bil kar fino pijan - glede na smse. pa je rekel, da mi je tako že povedal, da vsak dan misli name. in potem je spremenil temo in si na msn napisal verz iz komada vilija resnika - noči in dneve sanjam njo.
pa že tako se mi zdi cel teden nekaj čuden. skoraj prepričana sem, da bi me rad nazaj, ampak jaz njega nočem, ker vem, da nisva za skupaj in da bi se spet ponovila ista zgodba. rada bi samo, da ostaneva prijatelja. nočem zamer in nočem, da je prizadet. upam, da ga muči samo tole decembrsko vzdušje.
pa že tako se mi zdi cel teden nekaj čuden. skoraj prepričana sem, da bi me rad nazaj, ampak jaz njega nočem, ker vem, da nisva za skupaj in da bi se spet ponovila ista zgodba. rada bi samo, da ostaneva prijatelja. nočem zamer in nočem, da je prizadet. upam, da ga muči samo tole decembrsko vzdušje.
to infinity and beyond!
NotYourToy napisal/-a: Bil je moja prva ljubezen.. znal me je pomiriti in zaradi njega sem pozabila na svet. Zdaj pa je že eno leto od tega in sem ga prebolela. Ampak spomini so in bojo ostali.. slike pa prinesejo vso bolečino ki sem se je znebila , nazaj.
Ah ja prve ljubezni...lahko ti povem da sem imela po prvi ljubezni 5 letno zvezo pa da sedaj že skoraj 9 leto tukaj jaz pa moje prve ljubezni še vedno ne morem pozabiti, še vedno me strese in še vedno nisem kul ko ga vidm...učitno to ostaja....
Pa upam da te nism kej preveč v slabo voljo spravila...
najprej imej sebe rad in potem te bodo imeli tudi drugi
no angel napisal/-a:Hja, to je pa to, ko že misliš, da si končno prebolel, pol se pa kakšna taka stvar nardi in te spet stisne.
Js se zdej sprašujem, a ga bom sploh lahk kdaj v življenju pogledla, brez da bi mi blo hudo ob tem ... al pa ga vidla s kero drugo in ostala ob tem ravnodušna ... Mislim, da bo še kr velik časa minilo.
se strinjam z no angel. pri meni je enako. minilo je že nekaj časa pa še vedno nisem prebolela.
-
*ClaUdYka*
- Komunikatorka
- Prispevkov: 284
- Pridružen: 06. Maj. 2006 17:24
- Kraj: Fikšinci :)
- Kontakt:
Za moje pojme, ene tu ne prebolite iz enega samega razloga: ker nočete prebolet.
Nonstop si postavljate vprašanja "Kaj bi bilo če bi bila še skup?" "Kaj počne sedaj?" "Kaj pa, če me ima še rad?"
101 vprašanje, ki je začinjeno z besedico ČE!
Narazen sta šla, ker je druga polovica zveze imela razlog, da gresta narazen.
In verjetno to ni bil razlog, podoben najstniškim razlogom iz OŠ, ampak kaj bolj resnega.
Če bi se nehale spraševat ZAKAJ in bi preteklost pustile za sabo, bi sedaj bilo že dosti stvari pozabljenih. Kam pa boste prišle če boste slonele na preteklosti? Nikamor. Postale boste stare zagrenjene babe. In koliko vem ste čist vse tu lepe, mlade, pametne.. Ni vrag, da nebi mogle it same naprej.
Nonstop si postavljate vprašanja "Kaj bi bilo če bi bila še skup?" "Kaj počne sedaj?" "Kaj pa, če me ima še rad?"
101 vprašanje, ki je začinjeno z besedico ČE!
Narazen sta šla, ker je druga polovica zveze imela razlog, da gresta narazen.
In verjetno to ni bil razlog, podoben najstniškim razlogom iz OŠ, ampak kaj bolj resnega.
Če bi se nehale spraševat ZAKAJ in bi preteklost pustile za sabo, bi sedaj bilo že dosti stvari pozabljenih. Kam pa boste prišle če boste slonele na preteklosti? Nikamor. Postale boste stare zagrenjene babe. In koliko vem ste čist vse tu lepe, mlade, pametne.. Ni vrag, da nebi mogle it same naprej.