Recesija - kako se spopasti z njo

[Yazmeen]

V naši firmi (avtomobilska industrija) nas je tale kriza najbol 'zadela' v decembru, januarju in februarju, začel se je pa že z oktobrom. Takrat nismo imel skor nč naročil in so imel v načrtu tud odpuščanja in vsem nam, ki smo bli še za določen čas, naj ne bi več podaljšal pogodb. No potem so 'odpustil' sam delavce, ki so delal prek privatnikov in raznih agencij (se prav, niso bli zaposleni pri nas, sam delal so pri nas), nas, ki smo bli za določen čas, so pa v najhujši krizi VSE vzel za nedoločen čas, kar nas je ful presenetlo. Da ne bi blo potrebno odpuščat, so uvedl druge ukrepe in sicer so nas v tistih treh mescih ful puščal doma. Plačal so nam šiht, ampak mormo zdj to vračat, se prav delat doprinos. Jst, osebno, sm mela za skor 20 dni minusa Šli smo tud na 36-urni delovnik (+ za 10% nižje plače), ampak nismo vzel subvencij od države, ker se ni vedl, če nam bo znesl, da ne bo treba nč odpuščat, al ne.
No trenutno delamo k zmešani, sm mogla delat še iz sobote na nedeljo ponoč in včeri, na praznik (zdj pokrivamo minus na ta način). Ampak to delamo predvsem za enga kupca, ki kupuje od nas polizdelke za avtomobile srednjega cenovnega razreda. Očitno grejo zdej najbolj v prodajo. No pa še za BMW kr dost delamo, ostalga pa niti ne velik. Z junijem gremo tud baje nazaj na 40-urni delovnik. Ne vem, upam, da se bo stanje kmal normaliziralo, da nas še kej ne doleti. Predvidevajo, da nas ne bo, da bo v jeseni še več dela. Ampak sam predvidevajo.

[miteq]

so bili podani tudi kakšni razlogi, obrazložitve?

Bilo je še podanih nekaj stvari, tudi razlaga s številkami ter potrošne navade tistih z denarjem in tistih z malo manj denarja.

Koncept je v grobem takšen kot si ga opisal, vendar z drugačnimi številkami. Vsemu skupaj botrujejo različni psihološki faktorji in predpostavka, da se zavedaš svojega finančnega položaja. Seveda to ni 100 odstotno pravilo, obstajajo izjeme, vse skupaj je lahko kulturno pogojeno, vendar v splošnem pa velja: Tisti, ki imajo manj denarja, še poleg tega, da zapravijo večji delež svojih mesečnih prihodkov za hrano, porabijo tudi v končnem več denarja za hrano. To je po vsej verjetnosti povezano z Maslowo hierarhijo potreb, kjer ima za revne ljudi zadovoljitev fizioloških potreb večji ponder kot za nekoga, ki zadovoljuje potrebe na, recimo, ravni pripadanja.

Ljudje z manj denarja želijo maksimizirati svojo varnost, želijo preživeti, zato tudi večino svojega denarja porabijo ravno za preživetje ( = hrano). Prav zaradi nesigurnega prebijanja iz meseca v mesec so bolj nagnjeni k temu, da bo njihov hladilnik imel več zalog za naprej. Izključit pa seveda ne moremo niti tega, kar je napisal Mahagonij, kjer nekateri z malo denarja ravnajo razsipno, na primer z igranjem iger na srečo. Podlaga za to pa je preprosta - vsak išče bližnjice za preživetje v našem sistemu.

Da se pa sedaj ne bo našel kdo, ki mi bo to vse izpodbijal, češ, kako si lahko tisti, ki je čisto reven, privošči več hrane kot nekdo, ki je bogat - ne govorimo o ekstremih.

[snezinka*]

če prav razumem, tisti, ki zasluži npr. 400€ da mesečno za hrano 350€, tisti, ki pa npr. zasluzi 1500€ pa da le 300€?

seveda cifre so izmišljene!

zanimiva dejstva! so bili podani tudi kakšni razlogi, obrazložitve?

No jst definitivno opazam, da je med revnejsimi ljudmi vec takih, ki ne zna z denarjem. Naprimer bolj kot gres dol po slojih, vec je ljudi, ki igra loterijo, kar je navadno metanje denarja stran. In kar se hrane tice...to je pac edina stvar, kjer si lahko privoscijo obilje in raznolikost, edino podrocje, kjer si lahko ustvarijo obcutek luksuza in izobilja. Da je vedno dovolj hrane, predvsem pa priboljskov(sladkarij in slanih zadev) ni ravno tezko doseci, tudi ce si reven. Poleg tega se mi zdi, da je to se posebaj res za ljudi iz kmeckega okolja(torej, da so odrascali na kmetih).

Ma dej, lepo te prosim. Kar nekaj bluziš v 3 krasne. Raje pomisli, kako tisti, ki so najbolj revni še za kruh nimajo, ne pa da imajo hrane kar na enkrt v izobilju. Najbolj me je zmotil odebeljen stavek. Mi lahko razložiš?

[densy]

bullshit.

[orhideja1]

Da pa bi nekdo, ki je reven na splošno več zapravil za hrano ... malo poglejmo kaj bi recimo bogati in revni jedli. Bogati verjetno dajo več na zdravo hrano, na neke bio proizvode; kar pa je vse drago. Revni dosti verjetneje kupujejo najcenejše izdelke in gledajo pri vsakem blagu veliko bolj na ceno, kot kvaliteto. In ne kupujejo dragih priboljškov ter varčujejo na 'nepotrebnih' živilih, kot so sadje in zelenjava - kupujejo bolj osnovna živila.

Jaz se tudi strinjam z njo. Revni velikokrat sploh nimajo kaj dati v lonec, ne pa da bi več kupovali kot bogati. To mi sploh ni logično.

[miteq]

Jaz se tudi strinjam z njo. Revni velikokrat sploh nimajo kaj dati v lonec, ne pa da bi več kupovali kot bogati. To mi sploh ni logično.

Si sploh prebrala moj post, ali pa se samo delaš, da ne znaš logično razmišljati?

[jullia_]

miteq je napisal, da ne govori o ekstremno revnih ljudeh, ampak o višjem sloju na eni in nekim nižjim srednjim na drugi. (Te sloje sem jaz dodala, on je na splošno napisal, da ni govora o ekstremih).

[g00fy_qa]

No ja ... to so neka predvidevanja brez pravih mej. Ne govorimo o ekstremih - ok, torej ne govorimo o ful dogatih in ful revnih. Ok, kaj so ful bogati in kaj ful revni? Kateri so sploh tisti, o katerih govorimo?

To je po vsej verjetnosti povezano z Maslowo hierarhijo potreb, kjer ima za revne ljudi zadovoljitev fizioloških potreb večji ponder kot za nekoga, ki zadovoljuje potrebe na, recimo, ravni pripadanja.

Ljudje z manj denarja želijo maksimizirati svojo varnost, želijo preživeti, zato tudi večino svojega denarja porabijo ravno za preživetje ( = hrano). Prav zaradi nesigurnega prebijanja iz meseca v mesec so bolj nagnjeni k temu, da bo njihov hladilnik imel več zalog za naprej.

Tukaj se zdi, kot da govoriš o ekstremno revnih (recimo da so to pri nas ljudje z najnižjimi plačami in brezposelni in upokojenci). Nekdo, ki večino denarja porabi za preživetje in ki je na fiziološki ravni zadovoljevanja potreb po Maslowu, je pač zelo reven. Enako lahko rečem za nesigurno prebijanje iz meseca v mesec - zelo revni ljudje.

Ta teorija nekako ne zdrži, ker trdiš, da ne govoriš o ekstremih, medtem ko tvoj opis potrjuje ekstreme.

Dajmo še enkrat razmislit kakšna je situacija pri revnih. Najverjetneje po tem, ko plačajo obvezne račune, ne ostane veliko denarja. Spomnila sem se celo izjave, ki je bila po TV; da se lahko prihrani samo pri hrani. Torej kupujejo cenejšo hrano in tisto, ki je res nujna. Dvomim, da si, v nasprotju z bogatimi, revni lahko nagrabijo za 100 eur nakupovalnega vozička naenkrat - če tega denarja nimajo.

Mogoče še to - bogatejši verjetno več jedo zunaj doma, po restavracijah. Morda zato po tvoji teoriji manj nakupujejo?

Zanimivo bi bilo videti tudi, kateri sloji več hrane konzervirajo; kar je spet način, kako a) zapraviti manj denarja za nakupe hrane oz. b) uživati bolj zdravo hrano.

V glavnem - mislim da ne moreš kar tako trditi, da revni zapravijo več denarja za hrano, kot bogati; brez da bi sploh definiral ene in druge. Na tem mestu se lahko strinjam samo s tem, da revni zapravijo večji odstotek svojega prihodka za hrano, kot bogati.

[orhideja1]

Jaz se tudi strinjam z njo. Revni velikokrat sploh nimajo kaj dati v lonec, ne pa da bi več kupovali kot bogati. To mi sploh ni logično.

Si sploh prebrala moj post, ali pa se samo delaš, da ne znaš logično razmišljati?

Sem ja in moje mnenje je, da mi rezultat ni logičen.

[lelija]

[miteq]

No ja ... to so neka predvidevanja brez pravih mej. Ne govorimo o ekstremih - ok, torej ne govorimo o ful dogatih in ful revnih. Ok, kaj so ful bogati in kaj ful revni? Kateri so sploh tisti, o katerih govorimo?

To je po vsej verjetnosti povezano z Maslowo hierarhijo potreb, kjer ima za revne ljudi zadovoljitev fizioloških potreb večji ponder kot za nekoga, ki zadovoljuje potrebe na, recimo, ravni pripadanja.

Ljudje z manj denarja želijo maksimizirati svojo varnost, želijo preživeti, zato tudi večino svojega denarja porabijo ravno za preživetje ( = hrano). Prav zaradi nesigurnega prebijanja iz meseca v mesec so bolj nagnjeni k temu, da bo njihov hladilnik imel več zalog za naprej.

Tukaj se zdi, kot da govoriš o ekstremno revnih (recimo da so to pri nas ljudje z najnižjimi plačami in brezposelni in upokojenci). Nekdo, ki večino denarja porabi za preživetje in ki je na fiziološki ravni zadovoljevanja potreb po Maslowu, je pač zelo reven. Enako lahko rečem za nesigurno prebijanje iz meseca v mesec - zelo revni ljudje.

Ta teorija nekako ne zdrži, ker trdiš, da ne govoriš o ekstremih, medtem ko tvoj opis potrjuje ekstreme.

Dajmo še enkrat razmislit kakšna je situacija pri revnih. Najverjetneje po tem, ko plačajo obvezne račune, ne ostane veliko denarja. Spomnila sem se celo izjave, ki je bila po TV; da se lahko prihrani samo pri hrani. Torej kupujejo cenejšo hrano in tisto, ki je res nujna. Dvomim, da si, v nasprotju z bogatimi, revni lahko nagrabijo za 100 eur nakupovalnega vozička naenkrat - če tega denarja nimajo.

Mogoče še to - bogatejši verjetno več jedo zunaj doma, po restavracijah. Morda zato po tvoji teoriji manj nakupujejo?

Zanimivo bi bilo videti tudi, kateri sloji več hrane konzervirajo; kar je spet način, kako a) zapraviti manj denarja za nakupe hrane oz. b) uživati bolj zdravo hrano.

V glavnem - mislim da ne moreš kar tako trditi, da revni zapravijo več denarja za hrano, kot bogati; brez da bi sploh definiral ene in druge. Na tem mestu se lahko strinjam samo s tem, da revni zapravijo večji odstotek svojega prihodka za hrano, kot bogati.

Pa, a me boš zdaj lovila na takšne zadeve, ker ti nisem direktno kopiral ugotovitev ekonomske raziskave, ki je potrdila koncepte, ki sem jih napisal?
Napisal sem, da obstajajo izjeme, tako kot so izjeme v vsaki teoriji, ki jo sproducirajo družboslovne vede, stvar pa je lahko tudi kulturno pogojena (verjetno se ne pogovarjamo o revnih afričanih, ne?).

In ne, ne govorim o ekstremih. Ne da se mi dalje razlagat zakaj nekaj je ali nekaj ni, ker ne bo moj vsakdan nič boljši, če te prepričam v moj prav. Lahko preprosto verjameš, lahko pa tudi narediš nekaj, kar še verjetno nihče do sedaj ni - greš v knjižnico in se prepričaš o svojem mnenju. Priporočim ti tudi kakšno knjigo, ki opisuje vedenje odjemalcev, če boš to storila.

[g00fy_qa]

Pa, a me boš zdaj lovila na takšne zadeve, ker ti nisem direktno kopiral ugotovitev ekonomske raziskave, ki je potrdila koncepte, ki sem jih napisal?
Napisal sem, da obstajajo izjeme, tako kot so izjeme v vsaki teoriji, ki jo sproducirajo družboslovne vede, stvar pa je lahko tudi kulturno pogojena (verjetno se ne pogovarjamo o revnih afričanih, ne?).

In ne, ne govorim o ekstremih. Ne da se mi dalje razlagat zakaj nekaj je ali nekaj ni, ker ne bo moj vsakdan nič boljši, če te prepričam v moj prav. Lahko preprosto verjameš, lahko pa tudi narediš nekaj, kar še verjetno nihče do sedaj ni - greš v knjižnico in se prepričaš o svojem mnenju. Priporočim ti tudi kakšno knjigo, ki opisuje vedenje odjemalcev, če boš to storila.

Dragi miteq, moj cilj ni te loviti in potrditi svoj prav; jaz bi samo debatirala, ker je to poleg branja eden najboljših načinov, da se nekaj novega naučim. Ampak ok, če ti ni do tega, bomo pač končali na tej točki.

Glede tega da je kulturno pogojena - saj sem predvidevala, da gre v splošnem za zahodno razvito družbo in sem o tem pisala. Tudi pri nas obstajajo zelo revni, seveda glede na naše razmere.

Sicer pa jaz nikoli preprosto ne verjamem, ti časi so mimo. Verjamem, da ti tako verjameš, kar je delno prepričljivo, vendar daleč od popolnoma prepričljivo, saj obstaja preveč spremenljivk, ki me motijo.

Hvala za priporočila o iskanju knjige, bom vsekakor naredila tako, čeprav še nekaj časa ne (včeraj sem si prinesla kup knjig, ki jih hočem predelati). In to ne bo moja prva knjiga o ekonomiji ali vedenju potrošnikov.

[flesherka_]

...

...

...

kmetje in tisti, ki so odraščali na kmetih imajo danes vrtove, njive ter ne zapravljajo v trgovini, ker jim vse na vrtu zraste.

s tem pa se ne strinjam niti malo. Moja mam je odraščala na kmetih, vsako ju3 mogla krave past, mogli so okopavat vrt, rezat drevje, vinograd, sadit krompir, ga ven kopat, dajat v kište in pospravljat za ozimnico, sodelovat pri kolinah.... ohoho bi lahko še naštevala. in je rekla da takih stvari več ne želi nikoli več delat, in je popolnoma srečna da od 22 leta živi v mestu in da raje plača malo več za hrano, ker ve kolko preveč truda je s tem da sam vzgojiš svoj vrt. in ni edina ki tako misli. taki ljudje, ki so pred mnogimi leti živeli na kmetijah se znajo navezat na zemljo in nikoli oditi v mesto, tisti ki pa gredo v mesto pa se od tega distancirajo ali pa imajo male vrtičke za čebulo pa korenček. tolko da majo kje tečno popoldne preživet.

[Mahagonij]

Jaz seveda nisem govoril o ektremno revnih, ala klosarji, ki si nicesar ne morejo privoscit. Govoril sem o druzinah z 800-1600 eur prihodka.

[lelija]

s tem pa se ne strinjam niti malo. Moja mam je odraščala na kmetih, vsako ju3 mogla krave past, mogli so okopavat vrt, rezat drevje, vinograd, sadit krompir, ga ven kopat, dajat v kište in pospravljat za ozimnico, sodelovat pri kolinah.... ohoho bi lahko še naštevala. in je rekla da takih stvari več ne želi nikoli več delat, in je popolnoma srečna da od 22 leta živi v mestu in da raje plača malo več za hrano, ker ve kolko preveč truda je s tem da sam vzgojiš svoj vrt. in ni edina ki tako misli. taki ljudje, ki so pred mnogimi leti živeli na kmetijah se znajo navezat na zemljo in nikoli oditi v mesto, tisti ki pa gredo v mesto pa se od tega distancirajo ali pa imajo male vrtičke za čebulo pa korenček. tolko da majo kje tečno popoldne preživet.

veliko starejših ljudi, ki so odraščali na kmetijah z veseljem obdeluje vrtičke. Hotela sem poudariti, da takši ljudje ponavadi ne kupujejo toliko v trgovinah kot tisti iz mest.