Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

[Tigi]

Tiasha razumem te kako te boli...isto misliš kot jaz... jaz ga še zmer nisem prebolela ampak veliko bolje pa je kakor pa je blo na samem začetku.

Punca sej bo..čas bo naredil svoje ostal bo pa v srcu tako kot je v mojem moj.

:bussi:

[tassika]

Saj najhujše je to, da ko si z enim toliko časa skupaj je toliko stvari, ki te spominjajo na njega, pa stvari, ki jih prineseta s skupnih potovanj, pa albumi slik, pa kako je spal zraven tebe,... Jaz si sploh ne predstavlja, kako bo zjutraj ko bom mogla sama v službo, pa sama domov,... Midva sva celo imela že planiran dopust za letos, pa je vse skupaj nekam šlo. Ena mi je enkrat rekla, da sem postala čisto nesamostojna, odkar sem z njim. Eh preboleli bomo tudi mi, pozabili nikoli. Tako je življenje

[Tigi]

Ja vsi tisti načrti pa vse to...spomini ko si bil na nekem koncu z njem se tm spomneš nanga al pa kaka pesem....mene še zmer pesem dotolče...

Ampak morm jit pa naprej in to pogumno ker vem, da mam ob sebi osebo, ki ji zelo veliko pomenim in vem, če jo bom zgubila, da mi bo zelo žal enkrat v prihodnosti.

[tiasha]

Saj najhujše je to, da ko si z enim toliko časa skupaj je toliko stvari, ki te spominjajo na njega, pa stvari, ki jih prineseta s skupnih potovanj, pa albumi slik, pa kako je spal zraven tebe,... Jaz si sploh ne predstavlja, kako bo zjutraj ko bom mogla sama v službo, pa sama domov,... Midva sva celo imela že planiran dopust za letos, pa je vse skupaj nekam šlo. Ena mi je enkrat rekla, da sem postala čisto nesamostojna, odkar sem z njim. Eh preboleli bomo tudi mi, pozabili nikoli. Tako je življenje

Ja točno tko ... Jst zdjle že en mesec doživljam to ... Ker v 5 letih se nabere tok slik, spominčkov, trenutkov, skupnih navad ... potem pa je treba to kr na enkrat prekinit in konec ... pa še svoja čustva moraš dobesedno "ubit" ... to kar si danes čutil do tega človeka ... jutri ne smeš več ...

Lahko ti rečem pa samo to, čeprou vem, da ne pomaga, ker sm bla tut jst še pred mescem dni v istem položaju kot ti, da čas res prinese svoje ... Počasi se tut solzice mal posušijo in lažje zaspiš, čeprou še vedno ne mine dan, da ne bi pomislila nanjga in da ti ne bi blo hudo ... Počasi se pobiraš na noge, ker ugotoviš, da drugače ne bo šlo ... al cele dneve jok pa sedenje v sobi al pa mal vn na sončka pa počas mal v družbo ... sej ne razni žuri pa to ... ampak vsaj kkšni sprehodki, čvekci pa tko ...

[astra_mb]

malo ot...ampak moram to povedat...tiasha...ti si eno tako srčno bitje...skoz vse tvoje poste, ko spremljam...kljub vsemu bodriš druge....in si taki pozitivist..in te res občudujem...pa upam, da ti bo spet kmalu full lepo v življenju pa da boš srečna....pa tudi vsem ostalim želim to!!

ko to berem se spomnim 5 let nazaj...ko sem tudi jaz imela strto srce....točno se spomnim vsake minute...ko se mi je zdelo da me boli čisto vse....vsak delček sebe...vsak najmanjši košček..ko nisem več videla izhoda...ko se je v trenutku vse podrlo....toda čas celi rane...in res je tako...res da je trajalo dolgo časa, da sem se pobrala...in ob meni je bilo veliko res dobrih prijateljev..pa družina....in sem prebrodila....
pa sem sedaj srečna..čeprav je v meni ostal vedno en mali dvom...kaj pa če jutri več ne bo tako...pa ne da dvomim v njega...ampak v druge ljudi..ki so mi enkrat že uničili srečo...

punce..glave gor...čeprav vem, da je težko....ampak vse bo še ok!!!

[lindick]

sej ga ne sovrazim...se prevec ga mam rada...pa itak blo moje dejanje otrocje...sam ko sm zvecer sla spat sem celo noc razmisljala kako bo z NJO praznoval..kako ga boli k.... zame...ipd. in me tok razpizdlo...pa vseen mi je, ce komu pokaze...jz vem, da ga neb vzela nazaj, ce mi na kolenih pride...ker tok ponizu ko me je...rek mi:ljubim te...cez 10 min sel pa njo nabijat...ne mi, da bi lahk sla na lep nacin narazn...ce te kdo tk mal spostuje si ne zasluzi ene lepe besede!!! vem, da blo bad...ampak sej on itak ve, da ga jz mam rada...ker to ni blo kr neki...jz se v nobenga nism bla tok zaljubljena...ampak se cenim in nocm taga luzerja...ceprav se mi tok skomina po njegovih poljubih in dotikih da je za znoret...

[_ladybird_]

jst se pa ful sprašujem kako sm uno zvezo k sm mela tipa 2 leti, prebolela v kakšnih dveh tedni, tole pa k sm bla sam 7 mescov pa prebolevam že 5 mesecov. Na momente me še vedno tolk stisne, npr. dons na faksu k ga ni blo in je sošolka za njega vzela temo za seminarsko me je tolk zabolel. Take čist malenkosti me znajo iz tira spravt...Še vedno ga pogrešam, pa ful velikrat se mi sanja o njem, to je najhujš, k mam velikrat more da je sošolko skupej in da mi razlaga kako sta srečna skupej, al pa obratno da sva midva spet skup in se mava ful lepo, pol se pa zbudim zutri pa se zavem da tega ni več...Ok sj mi je laži zdj, sam še vedno pride dost momentov k me ful zaboli in bi ga kr poklicala...

tassika zate itaq sploh ne morm verjet da sta šla narazen, sj bomo šle kej na pjačo skup boš mal povedala kaj je blo...ne vem kaj je to zadnje čase, k kr vse te dolge zveze razpadajo

[tiasha]

malo ot...ampak moram to povedat...tiasha...ti si eno tako srčno bitje...skoz vse tvoje poste, ko spremljam...kljub vsemu bodriš druge....in si taki pozitivist..in te res občudujem...pa upam, da ti bo spet kmalu full lepo v življenju pa da boš srečna....pa tudi vsem ostalim želim to!!

ko to berem se spomnim 5 let nazaj...ko sem tudi jaz imela strto srce....točno se spomnim vsake minute...ko se mi je zdelo da me boli čisto vse....vsak delček sebe...vsak najmanjši košček..ko nisem več videla izhoda...ko se je v trenutku vse podrlo....toda čas celi rane...in res je tako...res da je trajalo dolgo časa, da sem se pobrala...in ob meni je bilo veliko res dobrih prijateljev..pa družina....in sem prebrodila....
pa sem sedaj srečna..čeprav je v meni ostal vedno en mali dvom...kaj pa če jutri več ne bo tako...pa ne da dvomim v njega...ampak v druge ljudi..ki so mi enkrat že uničili srečo...

punce..glave gor...čeprav vem, da je težko....ampak vse bo še ok!!!

Hvala astra ful lepo to slišat veš ... Je pa res, da jst vsem privoščim, da so srečno in najbolj na svetu zaljubljeni, ker vem kako to boli ... in ne privoščim res nobenmu takih stvari, ker res ni lahko ...

_ladybird_ prou vem kako ti je ... tist k te špikne pr srčku, čeprou si že mal bolš, ampak pride pa kkšn trenutek, k misliš, da se ti bo zmešalo ...
In jst tut sanjam o njem vsak dan ... res prou prsežem, da ni sanj v katerih ne bi on nastopou ... Pa vse so toooooook nenormalno lepe, da vsakič zjutri, ko se zbudim bi najrajš znorela od bolečin, ker se pač zaveš, da si se zbudu v realnost, kjer tega pač ne bo ...

In dans me spet stiska v srčku ... točno pred enim letom 15. in 16. maja sta bla zame dva najlepša dneva v mojem življenju ... in ko pomislim, da je od tega že eno leto ... njega pa ni več ... in da je minil tok hitro ... groza ... in me spet vse boli ...

[_ladybird_]

ma ja sj sanje so najhujše....pri men je pa fora to, da se počas zalublam v drugega, ampak k mi je lih tko ql, pa mislm da sm že vredu se mi začne sanjat o njem in me spet na polno zmede in tko se mi zgodba skoz ponavla, pa itaq k ga na faksu vidm tolk zaboli...k en začaran krog

[T@r@]

Saj bomo preživele! Danes sem popoldne urejala okolico hiše in naenkrat pogledam naokrog in vidim NJEGA in NJO, kako sta se peljala mimo hiše. Take stvari se lahko zgodijo samo meni... Ravno v tistem trenutku sem morala gledat na cesto, ravno ko gre mimo ON! In to se mi nenehno dogaja, le s to razliko, da čedalje manj boli...

[Aloha]

Hehe, T@r@, pr men je bla tut podobna fora... Sam d sm ga js neki kao clo prebolela (lan polet) in se postaula na nogce, pa grem dam iz šihta in pridm do semaforja, u tistmu se pa on mem prpele in u tisti stotinki sekunde vidm negove modre uče pa tak precej žalostn ksiht. Če bi pršla sekundo prej al pa kasnej, ga ne bi vidla in bi blo use lepo in prou. Tko me je pa čis stresl in nasledn dan sm ga mela že na telefonu... Ah.

[petraa19]

tko...zdej je čas da jst povem svojo zgodbo..
vedno ko sm pred dejstvom kaj nej nrdim prebiram forum...dvigujem si samozavest tako da vidim da nism edina...
s fantom za katerega sm še vedno (na žalost) prepričana da je pravi sva skupi eno leto...on gre proti 30 jst pa 20.... kljub temu... mi je en dan izjavu da neve če me ljubi (baje da me je,do zdej) in kr naenkrat se meni vse podere...peljal me je domou...začela sva furat resno zvezo...jst ze vsa v oblakih in pol tak padec...res da je za njega sok ker neve da ni vse tko roznato ko mine zaljubljenost...sam jst zlo zlo trpim .... poleg tega sm pa tak človek k nemore bit tiho..in zdej so vprašanja o tem kaj in kako kdaj in zakaj...na dnevnem redu...res to tud njega ubija...sam jst tut ne morem večno čakat da bo kr en dan me ljubiu oz...me ne bo...
mal se mi zdi kr neki k po enem letu kr enkrat neve al bi se trudu za naprej al ne....
jst se itak bom do konca....lohk se tolk govorim da bom nevem kaj nrdila...v ljubezni bom sla do konca...ta konec se priblizuje in ...nekako čutim da bo preveč boleč...
ampak...vsaka slaba stvar te nauči nekaj dobrega....
kaj o tem mislite vi?...ali je sploh mogoč scenarij ki si ga jst zelim?.

[principesa]

Pred mesecem dni sem končala tri mesece trajajočo zvezo z mojim fantom,ki sem ga zares ljubila,on pa mene ne,in zato sma šla narazen.Po koncu te zveze imam občutek da sem v depresiji,nonstop sem osamljena,nimam volje do ničesar,spremenil se je moj pogled na svet,odsotna sem,nemotivirana,noro hiro menjavam čustva...in kaj je čudno,nisem niti za trenutek pasivno razpoložena.V meni se dogajajo neke čudne stvari.Ne pogrešam ga več,z njim sem ostala še naprej v stikih,ne želim si ga več.Vendar sem vseeno na dnu.Fantom,ki me želijo,ne dovolim blizu,pa tudi če so res enkratni.Želim ostati sama.Kajti bojim se ponovne negativne izkušnje.Želim si iti v družbo,vendar se tam ne morem sprostiti.Imam le najboljšo prijateljico,ki mi pomaga,da preživim najhujše stiske,vendar imam občutek,da me je tudi ona že počasi sita,ko nonstop govorim o njem.Ampak resnično si ne znam pomagati.Stvari mi uhajajo iz rok.Nisem več podobna sami sebi.Po dnevi me preganjajo še samo spomini,ponoči pa ga še sanjam.Hudo...

Kako ga naj prebolim?Vsaka beseda bo dobrodošla...naj bo že enkrat konec te žalosti!

nevem kaj nj ti svetujem,. sama sm verjetno še na hujšem,...
samska skoraj 14 dni, razla sem se s fantom s katerim sm bla 1 leto in 3 mesece...
trenutno sm precej zmedena, živim v svetu, ki ni realen vendar tudi ni nerealen,... jokat ne morm več, vse kar sm še sposobna je to, da ratam zamorjena k se začnem spominjat,. postanem nemirna,..
vesela sm kadar ga vidm (na žalost vsak dan - kar tud ni dobr), vendar vem, da bom še potrta zarad tega, ker enkrat bo dobiu novo dekle, jest pa nevem kako nj grem ćez usee to...
nočem si delat lažnih utvar, borim se proti temu, ampak bojim se, da to moji možgani delajo načrtno proti moji volji,...
uglavnem res nevem tud jest kaj nj nardim,... čudn feeling je,...

[principesa]

tko...zdej je čas da jst povem svojo zgodbo..
vedno ko sm pred dejstvom kaj nej nrdim prebiram forum...dvigujem si samozavest tako da vidim da nism edina...
s fantom za katerega sm še vedno (na žalost) prepričana da je pravi sva skupi eno leto...on gre proti 30 jst pa 20.... kljub temu... mi je en dan izjavu da neve če me ljubi (baje da me je,do zdej) in kr naenkrat se meni vse podere...peljal me je domou...začela sva furat resno zvezo...jst ze vsa v oblakih in pol tak padec...res da je za njega sok ker neve da ni vse tko roznato ko mine zaljubljenost...sam jst zlo zlo trpim .... poleg tega sm pa tak človek k nemore bit tiho..in zdej so vprašanja o tem kaj in kako kdaj in zakaj...na dnevnem redu...res to tud njega ubija...sam jst tut ne morem večno čakat da bo kr en dan me ljubiu oz...me ne bo...
mal se mi zdi kr neki k po enem letu kr enkrat neve al bi se trudu za naprej al ne....
jst se itak bom do konca....lohk se tolk govorim da bom nevem kaj nrdila...v ljubezni bom sla do konca...ta konec se priblizuje in ...nekako čutim da bo preveč boleč...
ampak...vsaka slaba stvar te nauči nekaj dobrega....
kaj o tem mislite vi?...ali je sploh mogoč scenarij ki si ga jst zelim?.

tak je biu moj scernarij,. sm, da ti si še z njim,... in si vsaj prbljižn loh predstavljaš kaj bo,..
mene je to zadel za vikend, kar na enkrat, po prečudovitem tednu,...

[nastasia]

tudi mene je zadelo kar naenkrat - za vikend, po lepem tednu...kaj čmo, tega bo jutri en mesec...saj se kar držim, ampak mi je grozno, ko ga srečam na kakšnem partyju, ali pa s kakšnimi puncami na kavi...to pa še zmeraj boli, tako zelo boli.