mmm, nisem izbrala tega, ker bi se mi zdelo tako malo verjetno kot resnica, ampak pač zato, ker je v tej igri lahko karkoli.
Ja,
praviloma naj bi se otroci počutili ljubljene in sprejete, ampak ogromno se jih žal ne. Verjamem, da to pusti globoko v človeku velik primankljaj in določene neg. vzorce. Zavedanje iz kje izvira je že vsaj mali korak in se lahko potem lažje izogneš temu, da bi v partnerstvu (in starševstvu) udejanjal te vzorce... Ker ljudje velikokrat podzavestno izberemo podobne odnose, kot smo jih opazovali oz. bili deležni v primarni družini (ker dajejo občutek domačnosti)... Recimo v tem primeru bi lahko bila čustveno nedostopna partnerka.
Vsak, ki se zave svojih vzorcev ima že dobro izhodišče, da jih prekine pri izbiri partnerskega odnosa/oz. odnosov na splošno. Kot odrasli smo itak odgovorni sami zase (poskrbeti moramo sami zase), ko postanemo starši pa ta teža naše "drže" pade še na otroka. Krog se sklene ali pa prekine.
-----------
3?