Priznam, da... #21
Re: Priznam, da... #21
Ne? Ne vem koliko je skupin v vrtcu, mislim da vsaj 5 ali 6 v celem vrtcu, vse skupine so zjutraj v nasi skupini, tudi 5 letniki, popoldan, sem jaz najpozneje ob15 prisla, takrat so zmesane razlicne skupine 1-2 letnikov, se mi zdi ali vsaj 2 skupine 1 letnikov no.. pac eni drugi so se zraven…
- po mojem spominu, ce smo kdaj prisli iskat bolj proti 15 uri, ni bil vec njegovih vzgojiteljic
- da tamalega zdaj po 3 mesecih vrtca prvic ni potrebno oddajati v narocje vzgojiteljice in ga lahko kar na tla polozim, da gre sam v svojo skupino…
- po mojem spominu, ce smo kdaj prisli iskat bolj proti 15 uri, ni bil vec njegovih vzgojiteljic
- da tamalega zdaj po 3 mesecih vrtca prvic ni potrebno oddajati v narocje vzgojiteljice in ga lahko kar na tla polozim, da gre sam v svojo skupino…
Would you like an adventure now, or would like to have your tea first?
Re: Priznam, da... #21
pri nas je cca 30 skupin, tako da 6 skupin je ziher majhen vrtec, zato so vsi skupaj
. to je praktično isto kot pri nas 1 oddelek (cca 50-70 otrok) uglavnem, čisto normalno da se združujejo.
vaša pomočnica vzgojiteljice verjetno potem vsake 2, 3 tedne dežura, mislim da vzgojiteljice ne dezurajo ker majo krajši normativ za ure, naj me kdo popravi če ni tako

vaša pomočnica vzgojiteljice verjetno potem vsake 2, 3 tedne dežura, mislim da vzgojiteljice ne dezurajo ker majo krajši normativ za ure, naj me kdo popravi če ni tako

...But because I saw you. Someone like me. Someone so scared that the only way you know how to handle things is by worrying your way through them. That's what you and I are. Worriers.
Re: Priznam, da... #21
No 30 pa ziher velik, ne srednji ali povprecen. 
Imamo vec enot, to je ena od enot.
Sicer sama sem kot otrok hodila v vrtec, kjer je bilo sest skupin, od 1 letnikov, do 6 letnikov, vsaka starost ena skupina, sem mislila, da je to klasika.
Od sodelavke 2 letnik hodi nekam, kjer je ena enota vrtca sestavljena samo iz ene skupine 1-2 letnikov in to je cel njihov vrtec. Tadruga sodelavka pravila, da so bili zdruzeni vsi skupaj pred 6 in ob6 sli v svoje skupine.. zdaj v primerjavi z njima se mi je zdelo, da so pri nas zelo pomesani dolgo casa.
Imamo vec enot, to je ena od enot.
Sicer sama sem kot otrok hodila v vrtec, kjer je bilo sest skupin, od 1 letnikov, do 6 letnikov, vsaka starost ena skupina, sem mislila, da je to klasika.
Od sodelavke 2 letnik hodi nekam, kjer je ena enota vrtca sestavljena samo iz ene skupine 1-2 letnikov in to je cel njihov vrtec. Tadruga sodelavka pravila, da so bili zdruzeni vsi skupaj pred 6 in ob6 sli v svoje skupine.. zdaj v primerjavi z njima se mi je zdelo, da so pri nas zelo pomesani dolgo casa.
Zadnjič spremenil hayley, dne 10. Apr. 2025 11:37, skupaj popravljeno 1 krat.
Would you like an adventure now, or would like to have your tea first?
Re: Priznam, da... #21
Tudi pri nas je podobno z združevanjem skupin.
Naša hvala bogu ni nikoli tako fejst zgodna, da bi mogla bit v skupini kjer je veliko otrok iz več (kot dveh) skupin skupaj.
- OMG, sem si prav oddahnila… očitno je bil kriv čep ušesnega masla, ki smo ga z obkladkom včeraj omehčali… in bolečine ni več!
- držim pesti, da tako ostane…
- nisem preveč navdušena nad vrtčevsko dejavnostjo “1 teden plavalnega tečaja” v kratkem… večina otrok pri tej starosti še vedno ne plava sama
- samo še danes… potem pa spet vse po starem!

Naša hvala bogu ni nikoli tako fejst zgodna, da bi mogla bit v skupini kjer je veliko otrok iz več (kot dveh) skupin skupaj.
- OMG, sem si prav oddahnila… očitno je bil kriv čep ušesnega masla, ki smo ga z obkladkom včeraj omehčali… in bolečine ni več!

- držim pesti, da tako ostane…
- nisem preveč navdušena nad vrtčevsko dejavnostjo “1 teden plavalnega tečaja” v kratkem… večina otrok pri tej starosti še vedno ne plava sama
- samo še danes… potem pa spet vse po starem!


Re: Priznam, da... #21
No mi ga zdaj po novem vozimo da je v vrtcu 8-14:25/30 cca, tako da zdaj praviloma ima samo svoje vzgojiteljice vecinoma oz vecinoma smo ga skos tako, vmes je parkrat na teden bil nekajkrat od 6 dalje..
Would you like an adventure now, or would like to have your tea first?
Re: Priznam, da... #21
- dnevi tako bežijo mimo, prav prehitro gre vse
- prav ok vzgojiteljico ima, mogoče malo čudno, ker je v skupini v vrtcu tudi njena hči pa ok. Drugam je ravno ne more dati. Zdi se mi res taka srčna, nežna oseba.
- mi je uspelo izgubiti brezžično slušalko. Smart find se je izkazal za neučinkovitega. Brezveze.
- morala si bom večkrat vzeti čas zase, tako, brez volje sem. Vse mi gre na živce.
- ne vem kako je pri drugih podjetjih, pri nas je navada, da če od koga bližnji umre, mora vedno nekdo od vodij z bližnjimi sodelavci iti pokropiti in to je tako...je res treba, v letu 2025? Samo posel je, ni stikov z ljudmi in to je res odveč. Druži nas edino delo. In potem tisto, se spodobi
hinavščina
- obremenjujem se, ker mu ne morem pomagati. Pozimi praktično ni imel težav, zdaj, ko je pa res vse dni veliko zunaj in bolj aktiven smo pa spet kjer smo. In potem rečejo ob spremembah takoj priti. Potem pa.. bo minilo ampak spremljajte, wtf. Ne moreš tako, nonstop naj to gledam in bom v strahu pač tisto kaj pa če..
- moj me včasih prav....ga razumem in velikokrat pride prav, da je tako umirjen ampak v kakšnih situacijah je res preveč flegma.
- no ja, vsaj ugotovil je, da se svet ne ustavi brez njegovega dela in ne pretirava več tako kot je včasih.
- sem dobila karte za Gago. Res sem si želela enkrat na njen koncert. Itak spet tisto, ko imaš človeka naštudiranega in veš kaj bo želel v zameno.
- več kot pol leta bolnišķe v zadnjem letu, ne rabi nikamor hodit. Jaz sem na vrsti, drugače se mi bo odpeljalo.
- nekateri super funkcionirajo, če so ves čas skupaj. Nekateri pa očitno potrebujemo malo "svobode".
- joj ga kritiziram pa dejansko ni težava v njem
- čisto zjamrana objava ampak tako pač je. Naj že posveti sonček, veter naj neha pihati, da gremo ven vrtičkati. Sem takoj manj tečna.
- prav ok vzgojiteljico ima, mogoče malo čudno, ker je v skupini v vrtcu tudi njena hči pa ok. Drugam je ravno ne more dati. Zdi se mi res taka srčna, nežna oseba.
- mi je uspelo izgubiti brezžično slušalko. Smart find se je izkazal za neučinkovitega. Brezveze.
- morala si bom večkrat vzeti čas zase, tako, brez volje sem. Vse mi gre na živce.
- ne vem kako je pri drugih podjetjih, pri nas je navada, da če od koga bližnji umre, mora vedno nekdo od vodij z bližnjimi sodelavci iti pokropiti in to je tako...je res treba, v letu 2025? Samo posel je, ni stikov z ljudmi in to je res odveč. Druži nas edino delo. In potem tisto, se spodobi

- obremenjujem se, ker mu ne morem pomagati. Pozimi praktično ni imel težav, zdaj, ko je pa res vse dni veliko zunaj in bolj aktiven smo pa spet kjer smo. In potem rečejo ob spremembah takoj priti. Potem pa.. bo minilo ampak spremljajte, wtf. Ne moreš tako, nonstop naj to gledam in bom v strahu pač tisto kaj pa če..
- moj me včasih prav....ga razumem in velikokrat pride prav, da je tako umirjen ampak v kakšnih situacijah je res preveč flegma.
- no ja, vsaj ugotovil je, da se svet ne ustavi brez njegovega dela in ne pretirava več tako kot je včasih.
- sem dobila karte za Gago. Res sem si želela enkrat na njen koncert. Itak spet tisto, ko imaš človeka naštudiranega in veš kaj bo želel v zameno.
- več kot pol leta bolnišķe v zadnjem letu, ne rabi nikamor hodit. Jaz sem na vrsti, drugače se mi bo odpeljalo.
- nekateri super funkcionirajo, če so ves čas skupaj. Nekateri pa očitno potrebujemo malo "svobode".
- joj ga kritiziram pa dejansko ni težava v njem

- čisto zjamrana objava ampak tako pač je. Naj že posveti sonček, veter naj neha pihati, da gremo ven vrtičkati. Sem takoj manj tečna.
Re: Priznam, da... #21
Priznam da:
- grejo stvari narobe že od zgodnjega jutra!
A je res takooooo težko?
- mi gre na živce egoizem. Ko človek vidi samo sebe, svoje potrebe in želje…
- komaj čakam ponedeljek, da grem spet med odrasle ljudi
Ona pa tudi že pogreša vrtec…
- bljah! Toliko za pogovorit, skoordinirati, pa nič… kot da to ni pomembno. Potem bo pa nervoza, živčnost ipd.
- grejo stvari narobe že od zgodnjega jutra!

A je res takooooo težko?
- mi gre na živce egoizem. Ko človek vidi samo sebe, svoje potrebe in želje…
- komaj čakam ponedeljek, da grem spet med odrasle ljudi

- bljah! Toliko za pogovorit, skoordinirati, pa nič… kot da to ni pomembno. Potem bo pa nervoza, živčnost ipd.

- _patchouli_
- Cosmopsiho
- Prispevkov: 2551
- Pridružen: 25. Apr. 2008 17:57
- Kraj: Na soncni strani Himalaje
Re: Priznam, da... #21
- Meni tudi ni vsec nov forum. Edino kul je, da avatarje vidim na telefonu, koncno vem, kako vsi zgledate
- Se veselim izleta jutri, upam, da bo lepo vreme. Potem pa se otroska zabava v nedeljo. Je kar lep odziv, upam, da jih res cim vec pride. Sem bila kar malo zivcna, ker me je bilo strah, da ne bo nobenega. Sedaj sem pa zivcna, ker sem introvert in me take stvari izcrpajo.
Mislim, da imamo vsi starsi te zabave radi, ker ce hoces, odlozis otroka in prides po njega cez 2 uri, lahko pa tudi sedis tam in kavico spijes v miru.
- lol, mojega ze dober mesec ni. Ne da mi je to kul, ampak se mi zdi, da se cisto znajdeva s tamalim.
- sva bila tudi sama na mini dopustu, za letalisce in avione sva itak ze profesionalca. Sicer pa roko na srce, tudi, ko je moj zraven, tisti trenutek, ko se avion premakne, si potegne kapuco cez glavo in kao spi
Mi ni velike razlike, ce je zraven, ali ga ni... Zdaj je itak lazje, ker se ga da zamotit (z zaslonom
). otroka mislim
- da se nikoli nisem slisala tako dozivetih aaaahhh-ov in oooooooh-ov, kot ko so celi dvorani milenijcev in njihovih otrok povedali, da so v istem prostoru kot sova iz enega od Harry Potter filmov
- se koncno selimo, ampak meni je grozno, res se mi ne da. Si govorim, kako bo kul poleti, ko bomo imeli travico okoli, potem se pa spomnim, da jo je treba kosit kar naprej

- Se veselim izleta jutri, upam, da bo lepo vreme. Potem pa se otroska zabava v nedeljo. Je kar lep odziv, upam, da jih res cim vec pride. Sem bila kar malo zivcna, ker me je bilo strah, da ne bo nobenega. Sedaj sem pa zivcna, ker sem introvert in me take stvari izcrpajo.

- lol, mojega ze dober mesec ni. Ne da mi je to kul, ampak se mi zdi, da se cisto znajdeva s tamalim.
- sva bila tudi sama na mini dopustu, za letalisce in avione sva itak ze profesionalca. Sicer pa roko na srce, tudi, ko je moj zraven, tisti trenutek, ko se avion premakne, si potegne kapuco cez glavo in kao spi


- da se nikoli nisem slisala tako dozivetih aaaahhh-ov in oooooooh-ov, kot ko so celi dvorani milenijcev in njihovih otrok povedali, da so v istem prostoru kot sova iz enega od Harry Potter filmov

- se koncno selimo, ampak meni je grozno, res se mi ne da. Si govorim, kako bo kul poleti, ko bomo imeli travico okoli, potem se pa spomnim, da jo je treba kosit kar naprej

Re: Priznam, da... #21
Ej meni ni jasno, kaj so te govorilne ure v vrtcih? Prvic sm odprla mail o govorilnih urah in vidim neke 3 termine in vsi zasedeni, a vi ste hodili ali hodite na govorilne ure v vrtcu oz pri najmlajsi skupini? Si ne predstavljam niti kaj ti tam povejo oz imam nek obcutek, da ne bi nic novega izvedla, ce bi sla… se pocutim, ku da bi neki komplicirala, ce zdej rinem na neke govorilne ure in da mi niti nimajo kaj povedat…
- meni je cisto vseeno za avatarje
- tamali je imel ene 2 x drisko in 1- 2x bruhal danes, danes mu nisem merila temp. Ne izgleda vroc, vcerajje pa imel cel dan 38,7-38,8. Prvic v zivljenju smo mu dali sredstvo za zbijanje vrocine zvecer, ker je cel dan samo spal in se dojil. Ce ne stejem, da smo mu pri 3 tednih 1x dali svecko, ko je imel covid.
- sem pa zadnjic v vrtcu vprasala, ce jih ze dajajo na kahlico koga, je rekla, da ne, da niti tastarejse( par jih je v skupini ze dopolnilo 2 leti) ne dajejo ali, da nocejo it, si nisem prav zapomnila..
- zdej zgleda ce bo mali bolan oz kolikor je, ceprav vrocine ni neki zaznat, ce ga potikas vec posebno, bom mogla bit doma cel vikend, ze prejsnji nisem nic videla frendic oz nic bila pri moji mami..
- imamo balkone, ki jih se nikoli nismo rabili in jaz jih se nikoli nisem pomila in so umazani. Sicer, zakaj, sem ko sem bila mlajsa zelela imet balkon, kaj je bil glavni razlog? Da lahko kadim na njem! Zdej pa ne dobim priloznosti, da bi kadila sploh oz se nisem nikoli po zanositvi in ga ne rabim. Imajo pa tako ograjo, da je na meji, da je nevarna, ker je luknja spodaj toliko velika, da se ze bojis, da otrok pade cez in bi ga mogla skos gledat, ce bi bila na balkonu…
- nas tamali drgac ful navduseno narcise trga in marjetice na travi, noni, ki zivi v isti hisi
- meni je cisto vseeno za avatarje
- tamali je imel ene 2 x drisko in 1- 2x bruhal danes, danes mu nisem merila temp. Ne izgleda vroc, vcerajje pa imel cel dan 38,7-38,8. Prvic v zivljenju smo mu dali sredstvo za zbijanje vrocine zvecer, ker je cel dan samo spal in se dojil. Ce ne stejem, da smo mu pri 3 tednih 1x dali svecko, ko je imel covid.
- sem pa zadnjic v vrtcu vprasala, ce jih ze dajajo na kahlico koga, je rekla, da ne, da niti tastarejse( par jih je v skupini ze dopolnilo 2 leti) ne dajejo ali, da nocejo it, si nisem prav zapomnila..
- zdej zgleda ce bo mali bolan oz kolikor je, ceprav vrocine ni neki zaznat, ce ga potikas vec posebno, bom mogla bit doma cel vikend, ze prejsnji nisem nic videla frendic oz nic bila pri moji mami..
- imamo balkone, ki jih se nikoli nismo rabili in jaz jih se nikoli nisem pomila in so umazani. Sicer, zakaj, sem ko sem bila mlajsa zelela imet balkon, kaj je bil glavni razlog? Da lahko kadim na njem! Zdej pa ne dobim priloznosti, da bi kadila sploh oz se nisem nikoli po zanositvi in ga ne rabim. Imajo pa tako ograjo, da je na meji, da je nevarna, ker je luknja spodaj toliko velika, da se ze bojis, da otrok pade cez in bi ga mogla skos gledat, ce bi bila na balkonu…
- nas tamali drgac ful navduseno narcise trga in marjetice na travi, noni, ki zivi v isti hisi
Would you like an adventure now, or would like to have your tea first?
Re: Priznam, da... #21
midva greva 1x na leto. meni je fajn ker povejo bolj natančno kako se otrok počuti/obnaša v vrtcu, pa ponavadi gremo ko je tudi doma kaj novega (npr pojav trme, neješčnosti, uvajanje kahlice ...) pa se v vrtcu lažje zmeniš tudi z vzgojiteljicami da ti povejo kaj in kako kot pa na vratih debatirathayley napisal/-a: 11. Apr. 2025 17:12 Ej meni ni jasno, kaj so te govorilne ure v vrtcih? Prvic sm odprla mail o govorilnih urah in vidim neke 3 termine in vsi zasedeni, a vi ste hodili ali hodite na govorilne ure v vrtcu oz pri najmlajsi skupini? Si ne predstavljam niti kaj ti tam povejo oz imam nek obcutek, da ne bi nic novega izvedla, ce bi sla… se pocutim, ku da bi neki komplicirala, ce zdej rinem na neke govorilne ure in da mi niti nimajo kaj povedat…

ali pa ko je imela obdobje ko ni popoldne jedla skoraj nič doma, sem šla po info v vrtec, so bile vzgojiteljice naslednje tedne bolj pozorne koliko je, in so mi ponavadi popoldne same od sebe povedale kaj/koliko je pojedla.
...But because I saw you. Someone like me. Someone so scared that the only way you know how to handle things is by worrying your way through them. That's what you and I are. Worriers.
Re: Priznam, da... #21
Priznam da:
- tukaj zadnje čase samo še jamram
- sem totalno srečna, da je današnjega dne konec, čeprav vem, da tudi jutri ne bo veliko boljše…
- sem čisto brez volje, energije… katastrofa res!
- … in potem za povrh, dobimo še, v totalno raztureno stanovanje z mojo slabo energijo dneva, nenapovedan obisk, ki me je oz. nas vse, čisto vrgel iz tira.
Včasih si res želim samo malo miru. Sploh na dan, kot je bil današnji…

- tukaj zadnje čase samo še jamram


- sem totalno srečna, da je današnjega dne konec, čeprav vem, da tudi jutri ne bo veliko boljše…
- sem čisto brez volje, energije… katastrofa res!
- … in potem za povrh, dobimo še, v totalno raztureno stanovanje z mojo slabo energijo dneva, nenapovedan obisk, ki me je oz. nas vse, čisto vrgel iz tira.
Včasih si res želim samo malo miru. Sploh na dan, kot je bil današnji…



Re: Priznam, da... #21
- aha, hvala za odgovor sarissima, ja ok glede na to mislim, pol da nimam kaj posebno razloga za hodit oz se js sama malo neumno pocutim it, ce se sama ne vem zakaj bi sla… malo me firbec, ce bi kaj zvedela zanimivega, ma mislim, da ne bom…
- sem malo jezna, ko se on ravno odpravlja na svoj hobi, in ga pol dneva ali vecino dneva ne bo, jaz sama pa nimam casa za svoje hobije, razen, da mi je zdaj malo hobi tudi kuhanje, sicer pa nimam casa niti za telovadbo, mislim, da je spet nekje1 ,2 ali 3 mesece kar sem na zadnje telovadila.
- je bil naporen vcerajsnji dan z otrokom, sem non stop nekaj delala, se ukvarjala z otrokom ali delala po hisi ali ga vozila na sprehod, kuhala brez prekinitve od 10:30 dopoldan do spanja zvecer… pa kar nekaj se je jokal skos proti veceru…. Izmerila sem mu zvecer temp. 38,3 rektalno, ker ni hotel bit pri miru, da bi mu pod pazduho, prejsnji dan sem mu pa 38,7 in 38,8 cez cel dan pod pazduho.
- razmisljam malo ze vec casa, da bi sla k terapevtki nazaj, ampak mi je tak napor se po sluzbi vozit v Lj in potem direkt domov in se na polno ukvarjat z otrokom in skrbet zanj, da mi je nekako prevelik napor , da imam en cel popoldan od 5 ih v tednu zaseden. Da se mi zdi skoraj vecja terapija, da malo bolj pocivam po sluzbi, kot da se nekam v guzvi vozim tja in nazaj…
- zdaj on nima casa in morem js organizirat kam bomo sli na dopust v maju, noce it na letalo nikamor, ker je kao drago in naporno z majhnim otrokom, tako da ostanejo sosednje ali bliznje drzave…
- joj spet slisim neko vriskanje otroka, upam da se ni spet zbudil in morem spet dojit, sem ze prej tekla z mokro glavo in 25 min cca dojila dokler nisem lahko sla nazaj delat svojih stvari..
- se v sluzbi pocutim fuul fuul boljse odkar delam znotraj manjse skupinice, na drugi lokaciji in v bolj tihem, mirnem okolju
- pa se sama ne toliko aktivno se delam ampak bolj spremljam stvari, do te mere, da se ze kar veselim ponedeljkovega malo daljsega sestanka, kjer jaz nisem aktivna, ampak samo malo spremljam stvari in lahko v miru pijem kavo zraven, v cisto novih prostorih, lahko se malenkost bolj uredim kot, ko sem doma, zraven so prijetni, učilirani ljudje so oz prijetna skupinica ljudi, luksuz, top. Vsaj kar sem imela izkusnje do zdaj no.
- edino ena sodelavka znotraj moje skupinice mi je malo manj fajn, mi oddaja neko tako živčno energijo in se mi zdi malo manj prijazna od ostalih
- pase imet znotraj manjse skupinice cca 10 sodelavcev enega moškega, pa se ta mi je do zdaj deloval ful fajn. Ne bi bilo fajn, ce bi bile same ženske.
- sem malo jezna, ko se on ravno odpravlja na svoj hobi, in ga pol dneva ali vecino dneva ne bo, jaz sama pa nimam casa za svoje hobije, razen, da mi je zdaj malo hobi tudi kuhanje, sicer pa nimam casa niti za telovadbo, mislim, da je spet nekje1 ,2 ali 3 mesece kar sem na zadnje telovadila.
- je bil naporen vcerajsnji dan z otrokom, sem non stop nekaj delala, se ukvarjala z otrokom ali delala po hisi ali ga vozila na sprehod, kuhala brez prekinitve od 10:30 dopoldan do spanja zvecer… pa kar nekaj se je jokal skos proti veceru…. Izmerila sem mu zvecer temp. 38,3 rektalno, ker ni hotel bit pri miru, da bi mu pod pazduho, prejsnji dan sem mu pa 38,7 in 38,8 cez cel dan pod pazduho.
- razmisljam malo ze vec casa, da bi sla k terapevtki nazaj, ampak mi je tak napor se po sluzbi vozit v Lj in potem direkt domov in se na polno ukvarjat z otrokom in skrbet zanj, da mi je nekako prevelik napor , da imam en cel popoldan od 5 ih v tednu zaseden. Da se mi zdi skoraj vecja terapija, da malo bolj pocivam po sluzbi, kot da se nekam v guzvi vozim tja in nazaj…
- zdaj on nima casa in morem js organizirat kam bomo sli na dopust v maju, noce it na letalo nikamor, ker je kao drago in naporno z majhnim otrokom, tako da ostanejo sosednje ali bliznje drzave…
- joj spet slisim neko vriskanje otroka, upam da se ni spet zbudil in morem spet dojit, sem ze prej tekla z mokro glavo in 25 min cca dojila dokler nisem lahko sla nazaj delat svojih stvari..
- se v sluzbi pocutim fuul fuul boljse odkar delam znotraj manjse skupinice, na drugi lokaciji in v bolj tihem, mirnem okolju
- pa se sama ne toliko aktivno se delam ampak bolj spremljam stvari, do te mere, da se ze kar veselim ponedeljkovega malo daljsega sestanka, kjer jaz nisem aktivna, ampak samo malo spremljam stvari in lahko v miru pijem kavo zraven, v cisto novih prostorih, lahko se malenkost bolj uredim kot, ko sem doma, zraven so prijetni, učilirani ljudje so oz prijetna skupinica ljudi, luksuz, top. Vsaj kar sem imela izkusnje do zdaj no.
- edino ena sodelavka znotraj moje skupinice mi je malo manj fajn, mi oddaja neko tako živčno energijo in se mi zdi malo manj prijazna od ostalih
- pase imet znotraj manjse skupinice cca 10 sodelavcev enega moškega, pa se ta mi je do zdaj deloval ful fajn. Ne bi bilo fajn, ce bi bile same ženske.
Would you like an adventure now, or would like to have your tea first?
Re: Priznam, da... #21
Sori za mojo direktnost, hayley, AMPAK...
Zakaj ga sploh imaš?
* Če prav razumem tudi materialno-finančno neke dodane vrednosti ne prinese, saj razumem, da bo s tako malim in napornim otrokom ti sami še težje, ali pač?
* Naj ti plača varuško, da boš imela čas zase, za svoje hobije in ljubimca/-e... ne saj, morda si z intimnim delom zadovoljna, samo res ne more biti tolk egoističen...
---
* Pri meni je tudi jamrala, da mora ona dopuste planirat in da sem jaz nesposoben, sam pač tolk nesposoben tud nism (bil), pač smotana je bla... pa zdej sm vseen mal bolj sposoben
---
* Drugače jaz sem sam(ski) kot vse dobro veste in sem se navadil. (Trajalo je pač nekaj let. Prvič po 17. letu zdej kar dobro (vsak dan bolje) prenašam to samskost.
)
* Seks lajfa tudi prej nisem imel dobrega (pač prej sm moral prenašati kako je nezadovoljena in kako slabo seksam; sedaj se s tem ali doživi(jo) orgazem sploh ne ukvarjam
in jaz imam zahteve, one morejo izpolnjevat moje zahteve, pol pa še zadovoljen nism... k jih je blo tolk in mi je malokatera sploh še všeč... oz. zdej res fantaziram sam še o ful hudi "manekenki" oz. hočem to, dostop do takih pa verjetno ni tolk lahek), zdej mam boljšega, ampak tud sm daleč od zadovolj(e)nega... pač ne gre mi z ženskami ne tako ne drugače
* Prej v vezi sva se pa ful kregala, ful je blo strupeno, ampak to zarad vzgoje, primarne družine... upam, da prihajam kaj k sebi, da bom ta socialni manjko kdaj zapolnil... mogoče mi pa ne gre tako slabo
* Tko da mi je ful boljše samemu kakor v vezi, sem nehal pogrešat vse skupaj oz. končno vidim kolk je blo vse strupeno in da mi je bilo ql verjetno zaradi pozornosti/osamljenosti (ampak so bila to ful močna čustva navezanosti, da sem končno bil z nekom - ful močna, ampak razumsko je vsebina verjetno bila prazna, samo nek obrambni mehanizem), ker sem imel manjko in sem rabil nekoga, da je ob meni... in čist fajn sfuram sam v svojem miru...
* Vidim pa, da mi manjka veliko vsebine in kvalitet, zato pa pač ostajam in živim sam
(oz. sem neprivlačen oz. če že privlačen, premalo privlačen)
Zakaj ga sploh imaš?
* Če prav razumem tudi materialno-finančno neke dodane vrednosti ne prinese, saj razumem, da bo s tako malim in napornim otrokom ti sami še težje, ali pač?

* Naj ti plača varuško, da boš imela čas zase, za svoje hobije in ljubimca/-e... ne saj, morda si z intimnim delom zadovoljna, samo res ne more biti tolk egoističen...
---
* Pri meni je tudi jamrala, da mora ona dopuste planirat in da sem jaz nesposoben, sam pač tolk nesposoben tud nism (bil), pač smotana je bla... pa zdej sm vseen mal bolj sposoben

---
* Drugače jaz sem sam(ski) kot vse dobro veste in sem se navadil. (Trajalo je pač nekaj let. Prvič po 17. letu zdej kar dobro (vsak dan bolje) prenašam to samskost.

* Seks lajfa tudi prej nisem imel dobrega (pač prej sm moral prenašati kako je nezadovoljena in kako slabo seksam; sedaj se s tem ali doživi(jo) orgazem sploh ne ukvarjam

* Prej v vezi sva se pa ful kregala, ful je blo strupeno, ampak to zarad vzgoje, primarne družine... upam, da prihajam kaj k sebi, da bom ta socialni manjko kdaj zapolnil... mogoče mi pa ne gre tako slabo
* Tko da mi je ful boljše samemu kakor v vezi, sem nehal pogrešat vse skupaj oz. končno vidim kolk je blo vse strupeno in da mi je bilo ql verjetno zaradi pozornosti/osamljenosti (ampak so bila to ful močna čustva navezanosti, da sem končno bil z nekom - ful močna, ampak razumsko je vsebina verjetno bila prazna, samo nek obrambni mehanizem), ker sem imel manjko in sem rabil nekoga, da je ob meni... in čist fajn sfuram sam v svojem miru...
* Vidim pa, da mi manjka veliko vsebine in kvalitet, zato pa pač ostajam in živim sam


(oz. sem neprivlačen oz. če že privlačen, premalo privlačen)
"Tema je tvoja svetloba.
Tvoje omejitve so tvoje iskanje." (Rumi, 42)
Tvoje omejitve so tvoje iskanje." (Rumi, 42)
Re: Priznam, da... #21
Hm, po moje ti nimas pojma kako je imet majhnega otroka.
Tvoja bivsa je imela polno casa in v miru zivela svoje zivljenje s svojim malckom /dojenckom? Ali so jo njeni starsi vse delali namesto nje oz vaju in rit odnasali?
Nam recimo nikoli ni in nikoli ne bo noben stari stars otroka hodil v vrtec iskat, vse samo midva delava in tudi financno sto procentov samo midva prineseva, nam noben stars od nobenega ne da nic denarja al hise placuje ali avtov ali izletov…oz kaj namesto naju placuje… in je treba delat za to in zasluzit… zato je tudi veckrat en od naju toliko vec odsoten ali pa utrujen doma zaradi zahtevne sluzbe.. drzava ti pa vidi, da vec dobis na racun in max ceno vrtca se zraven placujes vsak mesec in veliko za najemnino das…
Tvoja bivsa je imela polno casa in v miru zivela svoje zivljenje s svojim malckom /dojenckom? Ali so jo njeni starsi vse delali namesto nje oz vaju in rit odnasali?
Nam recimo nikoli ni in nikoli ne bo noben stari stars otroka hodil v vrtec iskat, vse samo midva delava in tudi financno sto procentov samo midva prineseva, nam noben stars od nobenega ne da nic denarja al hise placuje ali avtov ali izletov…oz kaj namesto naju placuje… in je treba delat za to in zasluzit… zato je tudi veckrat en od naju toliko vec odsoten ali pa utrujen doma zaradi zahtevne sluzbe.. drzava ti pa vidi, da vec dobis na racun in max ceno vrtca se zraven placujes vsak mesec in veliko za najemnino das…
Would you like an adventure now, or would like to have your tea first?