-* sem že en teden v Laosu.
-* Laos je precej dobro razvit, zelo miren (8mil), ljudje so super prijazni, je pa dežela malo dražja od prejšnjih destinacij (20-25 e na dan).
-* sem zadnje 4 dni potoval skozi kraški svet centralnega Laosa. Naredil sem 500km, pogledal čudovite pojave, imel čudovit motor in užival.
-* naslednje daljše potovanje bom imel svoj prevoz, nekako sem ugotovil da še vedno uživam v potovanju, a ne več toliko v ruzaku in dejstvu da si odvisen od drugih. Če imaš motor ali kombi, se samo usedeš in greš kamorkoli hočeš. Imam načrt narediti nekaj krajših potovanj z motorjem po severnemu Vietnamu.
-* jutri odhajam v Vang Vieng, kjer je malo turistična scena, ampak lepo, potem v Luang Prabang, ki naj bi bilo čudovito mesto, potem pa še preko severnih vasi v Vietnam.
-* domov odhajam konec aprila iz Tajske, tako da je to potem konec moje 11 mesečne sage po Aziji. Vzel si bom mesec počitka, potem grem opraviti še eno krajo naporno zadevo in potem je mir.
-* naslednje daljše potovanje bom šel ali z enocilinderskim zračno hlajenim motorjem v Afriko, ali pa s shit kombijem po južni Ameriki. Ego in glava glasujeta za Afriko, srce in penis za južno Ameriko. True story.
-* sem pogruntal da je moja največja sposobnost pri urejanju kaosa, čustvena vzdržljivost in sposobnost odmika čustev. Hitro pogruntaš da ko si v novih situacijah vsak dan, in imaš dneve samote, čustvenega dreka, stresa in kaosa, da edino kar te rešuje, to da si sposoben delati odločitve, premike in akcijo vsak dan in trenutek. Čustva so luksuz, občasno moraš ugotoviti zakaj se tako počutiš, da ločiš kaj so placebo čustva, in kaj je resnično, večino časa sem ali lačen, utrujen ali pa imam mokre štumfe.
Nekako sem postal že tako zaveden, da rešim situacijo v 1 min, zadnjič sem bil na žaru, in sem se počutil osamljenega, vsi so bili v skupinah, in prevzel me je občutek samote in jeze, češ zakaj sem sam. V trenutku sem pogledal da stojim obrnjen z hrbtom proti drugim, da imam v roki telefon, v ušesih slušalke, sedim skrušeno in ne najbolj vabljivo. Lepo obrnil, predstavil, povedal šalo, in to je bilo to.
-* poskušam ubesediti moje ugotovitve iz tega tripa, in mi gre težko, ker vem da so stvari zapisane v meni, ampak jih je težko napisati. Vse kar vem, je to da moraš v življenju živeti totalno kontra proti motivacijskim posterjem in citatom. Ugotoviti kaj so tvoje vrednote, kaj so tvoji cilji, iti v svet, manifestirati samega sebe skozi akcijo, iz tega potegniti svoje misli in ugotovitve in jih skozi disciplino, in red pretvoriti v sebe, projekt, izdelek...in to ponavljati dokler ne umreš, loviti in nikoli ujeti, vmes si vzeti zaslužen počitek in uživati. To je to, manj citatov na FB, več fizičnega udejanjanja svojih idej, in verjemite, če je kdo bil zabušant, sem to jaz.
-* bo zvenelo čudno ampak: V času potovanja sem postal tako fizično močan, da nisem vedel da imam še toliko rezerve, moja fizična prilagodljivost, in sposobnost telesa da se prilagaja na nove klime in fizični stres, je tako dobra da ne znam objasniti.
-* se veselim svojega prihoda domov, užival bom še v teh kratkih treh mesecih (vem, spoiled), ampak kar gorim za novimi projekti.
-* še vedno klepetam z eno Rusinjo, ne vem zakaj še vedno govoriva, ampak punca je brihtna, kjul in totalna lepotica/ kjutipaj. Nekako imam soft spot na tradicionalne ženske, ki so obenem ambiciozne, ampak ti pustijo da si skrben do njih. Vabila so izmenjana, prednost ima ona ker lahko dela od doma

.
Cause the sweetest kiss I ever got, is the one I've never tasted.