@Led Zepellin
...dobro si opisal glede zveze med eks./intro. kar zanimivi nasveti.
Samo jaz nisem tiste vrste introvert, da sem sramežljiv, težko navežem stik z novimi ljudmi ne ravno obratno.
Ker me veliko stvari zanima in berem, raziskujem različne teme sem zelo splošno razgledan se z mano se lahko pogovarjaš več ur o avtomobilih, zgodovini, ekonomiji, filozofiji, literaturi, glasbi, grajenju hiše, športu, računalništvu, modi, zdravstvu, prehrana, fitnes ...itd zato mi je prvi stik z neznancem mala malica, ker pri meni ni "nerodne tišine" ali brezpredmetnega blebetanja, še raje kot govorim pa poslušam in se poskušam postaviti v njegovo kožo in gledam skozi njegove oči.
Sam sem se naučil tudi nemško b2, francosko b2, angleščina pa c2 zato sem takrat, ko sem delal nočno službo v turizmu, brez problema pogovarjal z tujimi poslovneži itd, ki so pili pivo po naporni poti.
Sam sem tudi zelo sproščen, nevsiljiv... p.s... človek, ki ve da te verjetno nebo več srečal+3 piri ... dobiš take informacije in nasvete glede življenja, da kmalu spoznaš zakaj so tako uspešni v življenju in kaj se jim plete po glavi

Pri meni je problem slednji;
-zelo hitro ocenim karakter in motive, ki jih ima oseba... pač moja prva strast je bila psihologija (Neuro-linguistic programming) in zato sem vedno znova razočaran, kako plitki, nerazgledani, sebični so ljudje. Zato se izogibam GLOBJIM ZVEZAM, ker se počutim ranljivega in odprtega.
Rad bi imel žensko, ki je res razgledana in se skoz razvija v boljšega človeka ter to zanimanje in pot deli z mano.
P.S... več kot veš, bolj je zanimiv svet in ga ni dneva, ko bi bil depresiven, osamljen, živčen.... ampak dihaš in živiš v trenutku ter začneš ceniti vse kar te obdaja. In potem, ko enkrat izgubiš strah pred smrtjo potem postaneš resnično svoboden.
Če pa se nikoli ne boš poglobil v svoj ego in poskušal pogledati na situacije iz 100 različnih prespektiv, do takrat pa boš vedno iskal več denarja, večji status, več prijateljev, večjo hišo...itd in nikoli ne boš resnično živel v sedanjosti ampak samo za trenutke, ki hitro minejo kot letni časi in se spet znajdeš pred ogledalom realnosti, ki jo živiš in ti ni všeč ter čakaš na hitri beg pred seboj.
Vsak beži drugače ali je to; opravljanje ob kavicah, alkohol, nakup novega avtomobila, igranje igric, nezdrave zveze, drama, nakupi....... vsak ima uteho in potem se ljudje sprašujejo zakaj so vsi depresivni, obsedeni z videzom, z statusom..... kako naj bodo srečni, če pa so vsi sprogramirani v določeno smer in realnost jim tega ne da, zato pa podzavest joče, trpi in tista živčnost, jeza, obup za štirimi stenami kjer ni motečih dejavnikov( telefon, tv, družba,...) bruhne iz človeka ampak človek to ne zna pregnati.