Diploma izgubila na vrednosti, rednih služb ni

[*SunFlower*]

V primeru uvedbe šolnin, s prihajajočim zakonom o malem delu in ob morebitni plačljivosti ponavljanj in pavziranj mogoče niti ne bi bile potrebne omejitve vpisov s strani države.

Se strinjam. Po mojem bi že sama uvedba zakona o malem delu znala prinesti par sprememb na tem področju. Za šolnine se pa ne morem odločit - po eni strani je zastonjski študij super, po drugi strani bi pa šolnina marsikoga odvrnila od 7+ letnega študija ... saj ne bi bilo treba, da je visoka, že če bi bila kakih 500€ na semester, bi ljudje po mojem malo premislili, če se jim splača vleči status, sploh če zraven ne bi mogli opravljati študentskega, ampak le malo delo.

[McLarnovc]

Pomoje pa bi bila uvedba šolnin napaka. To bi pomenilo, da bi praktično lahko študirali samo tisti, katerim bi starši lahko plačali študij. Vsi ostali, bi mogli it po srednji šoli pač delat, tudi če bi bili nadarjeni.

[s0nckic4]

šolnine niti niso tok nujne, če se ukine vse oblike študentskega dela. ker bi že to lahk dost zmanjšal vpis zaradi statusa. malo delo se mi zdi dost nepotrebna komplikacija. kot prvo, že obstaja in nevem zakaj bi ga mogl še posebi urejat. kot drugo pa imamo možnost pogodb za določen čas. in bi se lahko kar tist institut uporablja. in tak na koncu bo samo prekvalifikacija za študentsko delo.
mclarnovc, šolnine nekje 2000€ na leto + stroški življenja = študentski kredit na koncu študija v višini 25-30 000€. in ja, to je vrednost avtomobila.
in pri vsaki bajti sta vsaj 2(izvzeti tisti, ki živijo v centru...) avto te stane pa na leto 3000€ vsaj.

[McLarnovc]

Jah, jaz osebno ne bi rad imel po koncu študija že takoj v šrartu 30000€ (7,2 mio bivših SIT, če si izgubila občutek koliko denarja je to) kredita in še marsikdo drugi tudi ne. In nehajte primerjat to z vrednostjo avtomobila. Avto je dandanes nuja, ni pa nujno da je vreden 30000€. Če pa je nekdo nadarjen za neko stroko, je pa prav, da lahko študira, tudi če imata starša vsak po 600€ plače. In ta dva starša bosta zelo težko plačala 2000€ šolnine na leto. Moje mnenje je, da uvedba šolnin avtomatsko pomeni to, da bo študij postal privilegij premožnih.
Sem pa vsekakor za to, da se že enkrat uredi to študentsko delo, ker to kar je danes, da že vsak drugi dela na napotnico, ni za nikamor.

[*SunFlower*]

Moje mnenje je, da uvedba šolnin avtomatsko pomeni to, da bo študij postal privilegij premožnih.

To niti ni nujno - če bi bile šolnine nizke in če bi se konkretno povišalo število (in višina) štipendij za socialno ogrožene, bi bil študij še vedno vsem dostopen. Bolj bi se bilo za bati, da bi se uvedlo šolnine, štipendij pa od nikoder ...

[UG84]

Seveda problem ni enoznačen, ampak v vsem tem bi bilo vsekakor treba pritisnit tudi na famozno in nedotakljivo smaostojnost fakultet in število razpisanih mest za nekatere fakse in/ali njihove študijske smeri. Zakaj na primer je potrebih toliko mest v štud. letu 2010/11:
- Fakulteta za upravo: 555
- Fakulteta za družbene vede (vse smeri): 955
- Pravna Fakulteta: 580
- Ekonomska fakulteta: 800 + 850 (visoka poslovna)

Pa to sam tok na hitro, ene par primerov. Pol so tudi tudi nekatere novo ustanovljene družboslovne fakultete v novih univerzitetnih središčih ipd.

Ampak na primer za tistih nekaj primerov - dokler bodo vpisna mesta še vedno tolikšna in se bo lahko študiralo pod pogoji, pod katerimi se študira zdaj, se spremenilo ne bo nič.

Žal pač dejstvo je, da bo potrebna selekcija (zdaj al so to šolnine, al je zvišanje točk, v vsakem primeru pa najprej zmanjšanje vpisnih mest)- kako ima lahko že vsak drugi skoraj dovolj točk za faks? Preprosto - saj učitelji na srednjih šolah sami dovolj zgovorno povedo, da se je kriterij za ocene hudo znižal in zdaj ni ocena odličen ali prav dober nič posebnega.

[jullia_]

Problem bo, če se bo kar na lepem zmanjšalo število vpisnih mest ali uvedlo šolnine ter s tem onemogočilo študij prav vsakemu, ki bi želel it pogledat, kako fakulteta za upravo od znotraj izgleda. Kam bo potem šlo cel kup gimnazijskih maturantov? Če se preračunava nova vpisna mesta, je to pomoje treba narest eno stopničko prej, pri vpisu v srednje šole.

[[vanessa]]

Ja in potem kam daš osnovnošolce?

[tor]

Ja in potem kam daš osnovnošolce?

Usmeriš jih v poklicne šole, ki trenutno niso cenjene, pa čeprav gre kasneje tem učencem lahko prav dobro v poslu. Imajo delo in soliden zaključek. Saj vemo, da manjka vodovodarjev, pečarjev, kleparjev, mesarjev....

[UG84]

Lahko, al pa tudi ne, saj ostajajo prosta vpisna mesta na drugih fakultetah, predvsem naravoslovnih. Ja, je pa res, da vsak, ki ne ve kam bi šel, pač ne bo šel na družboslovje. Zdja ko je taka prenasičenost imamo absurde, ko podjetje za tajniško delo zahteva VII. stopnjo izobrazbe.

Veliko je pa po drugi strani govora tudi o tem, da smo Slovenci podpovprečno izobraženi - ampak s tem, da se močno znižujejo kriteriji na srednjih šolah, samo zato, da bi se jih več lahko vpisalo na terciarno izobraževanje se ne bo naredilo nič kaj na kvaliteti tega izobraženega kadra.

Vprašanje pa je, zakaj so te fakultete tako nepriljubljene? Ima kdo kakšno idejo, pa pustmo na strani naravo snovi, ki je čisto druga.

[jullia_]

Ja in potem kam daš osnovnošolce?

Na poklicne šole.

Saj stvar je preprosta, načeloma mora toliko ljudi, kot jih gre na gimnazije, tudi študirat. Z rahlim odstopanjem tistih, ki padejo, se prepišejo, zabluzijo,... Gimnazijski maturant pač ni nič.

[monique*]

Nekakšen standard je danes da gre vsak študirat.
Pogosto se dogaja da me kdo vpraša kaj študiram, ker sem še mlada in ko odgovorim da sem že redno zaposlena so presenečeni.

Tudi s poklicno šolo se da prav dobro živeti in če imaš voljo in željo se lahko še vedno dodatno izobražuješ na različnih področjih in si s tem lahko odpreš dodatne možnosti.

[McLarnovc]

Vprašanje pa je, zakaj so te fakultete tako nepriljubljene? Ima kdo kakšno idejo, pa pustmo na strani naravo snovi, ki je čisto druga.

Enostavno. Študij na naravoslovnem faksu je neprimerno težji, več je treba delat za faks in še ko se zaposliš je plača bistveno nižja kot v družboslovju. Kako boš danes prepričal in motiviral enega srednješolca, da bo šel na naravoslovni faks, ko že vnaprej ve, da bo moral garat, napram njegovim recimo iz EF, ki bodo lepo lagano sportski furali lajf, žurali, se imeli fajn, pa še faks delali spotjo, na koncu pa imeli že v štartu 300€ večjo plačo od njega? Zelo težko. Razen če tega srednješolca tista stroka res zanima. Pa še kup stvari je, zakaj maturanti nočejo na naravoslovne fakse.

Tiste, ki pišete, da je treba določene usmeriti v poklicne šole. Bi bilo vam kot materam, z recimo 7 stopnjo izobrazbe, s službo na uglednem delovnem mestu in dobro plačo, fajn, da po končani osnovni šoli rečejo, da naj gre vaš sin/hčerka v poklicno šolo? Najbrž ne.

Plus še nekaj. Čeprav manjka takšnih kadrov(električarji, vodovodarji,...) so plače v teh poklicih še vedno !!!SRAMOTNO!!! nizke. Kateri osnovnošolec pa si bo danes želel recimo napeljevati elektriko, za 600€ na mesec? Pa saj ljudje niso tolko prfuknjeni, da bojo šli v tah foh.

[jullia_]

No, o tem govorim.
Ti si tipičen predstavnik te mentalitete.
Vsi morajo študirat, študij mora bit brezplačen, bognedaj koga prikrajšat za študij,... potem imamo pa cel kup visoko izobraženih ljudi na Zavodu, ki očitno niso dovolj usekani, da bi delali za 600 EUR na mesec kot električarji, in posledično dobivajo 230 EUR nadomestila.

[McLarnovc]

A ti bi napeljevala elektriko po novih bajtah za 600€ na mesec? Najbrž ne... Vprašaj kakega električarja, v kakšnih pogojih se to dela. S tujim tičem je lahko udrihat po koprivah.

Ja, sem tipičen predstavnik mentalitete, ki je mišljenja, da če nekdo hoče študirat, mu je to treba omogočit. Zakaj bi lahko študirali samo otroci premožnih staršev? Ti si očitno predstavnica te mentalitete, ki je skrajno krivična, da ne rečem izprijena.

Pa dokler bo en vodovodar dobival 600€ na mesec za delo na prepihu, v mrazu, prahu, umazaniji, bo vsak rajši na zavodu sviral kurcu, dobival 300€, vmes pa še malo fušal in zaslužil še recimo 400€ na roko. Zakaj bi se ta vodovodar potem zaposlil? Saj ni neumen. Če bi dobil 1000€ plače bi bilo to najbrž drugače. Denar sicer ni vse, je pa vse ostalo...in kot tak še vedno največja motivacija.