zaupanje !
Purple, v svojem postu obtožiš svoje prijateljice, da ti niso nikoli stale ob strani, ko ti je bilo hudo in prikažeš celotno situacijo tako, kakor da je krivda izključno njihova. Tvoje prijateljice sicer res niso ravnale ravno lepo, ne vidiš pa, da je kljub temu krivda v prvi vrsta TVOJA (in je zato neumno na tak način sploh izpostavljat prijateljice), ker je dolžnost, da poskrbiš zase, v prvi vrsti tvoja in ne od tvojih prijateljic. Razumeš point mojega posta?
če si ti intrepetiraš pomoč svojim bližnjim in dobrim kolegicam, kot skrb za njih in kot da morjo same use rešt, si jst pač ne.
men pomoč in stanje ob strani ne pomeni nobenga bremena, ampak mi je to vkolikor mam nekoga rada, samoumnevno in to želim.
In ne gre se tukej, da kdo ne znazase poskrbet, ampak usak rabi eno ramo zraven sebe v težkih trenutkih, ki ga ima rada.
in sveda obtožim svoje "prijateljice" ki to niso, glede na to kaj sm jst use za marsikatero naredila.Moje je bilo iz srca, ni mi žal, še vedno ne, ampak vseeno.Ne maram ljudi, ki kličejo samo takrat ko kaj potrebujejo, ko pa ti kaj potrebuješ pa nikjer ni nikogar.In roko na srce, usak ima kdaj v žiulenju trenutek, ko nujno rabi nekoga in če tistega nekoga ki ga imaš rad in ki ga želiš ob sebi, zarad kakšnega dibilnega razloga ni zraven, pač sori.Taki ljudje s pri meni takoj zaprejo vrata.
In nevem sploh kaj razpravljamo o tem, ker je jasno, tako kot sm rekla.Ni osebe na tem svetu ki bi ostala ravnodušna če nekoga ki ga imaš rad in ki mu zaupaš, ni takrat ob tebi ko ti je težko.
men pomoč in stanje ob strani ne pomeni nobenga bremena, ampak mi je to vkolikor mam nekoga rada, samoumnevno in to želim.
In ne gre se tukej, da kdo ne znazase poskrbet, ampak usak rabi eno ramo zraven sebe v težkih trenutkih, ki ga ima rada.
in sveda obtožim svoje "prijateljice" ki to niso, glede na to kaj sm jst use za marsikatero naredila.Moje je bilo iz srca, ni mi žal, še vedno ne, ampak vseeno.Ne maram ljudi, ki kličejo samo takrat ko kaj potrebujejo, ko pa ti kaj potrebuješ pa nikjer ni nikogar.In roko na srce, usak ima kdaj v žiulenju trenutek, ko nujno rabi nekoga in če tistega nekoga ki ga imaš rad in ki ga želiš ob sebi, zarad kakšnega dibilnega razloga ni zraven, pač sori.Taki ljudje s pri meni takoj zaprejo vrata.
In nevem sploh kaj razpravljamo o tem, ker je jasno, tako kot sm rekla.Ni osebe na tem svetu ki bi ostala ravnodušna če nekoga ki ga imaš rad in ki mu zaupaš, ni takrat ob tebi ko ti je težko.
če si ti intrepetiraš pomoč svojim bližnjim in dobrim kolegicam, kot skrb za njih in kot da morjo same use rešt, si jst pač ne.
Ne, si je ne ampak vem, da v primeru, da mi prijateljica ne bi nikoli stala ob strani, ne bi ogorčeno pisala na forum in se smilila sami sebi, kako me vedno pusti samo, ko mi je hudo (kljub temu da, povdarjam, njeno ravnanje ne bi bilo ravno lepo),ker je MOJA naloga, da poskrbim zase.
Resnično, si sploh prebrala in skušala razumet kaj sem napisala?
Am, jst se ne smilim sama sebi, kot tudi ne pišem tega tukaj zarad tega da se še drugemu zasmilim, kot si to dojela ti.
pač povem tako kot je blo,kot sm a rekla, sikiranjani bilo, ampak preprosto osebe ni blo več v mojem žiulenju.Za nekom takim se pa ja ne bom sikirala.
sicer pa nekaj razumem, nekaj ne.
Povej mi še to, v primeru, da je tebi prcej hudo in rabiš nekoga, pa kličeš tvojo najboljšo prijateljico in ti reče, da ne pride zdej ampak čez 5 ur, ker gre v šoping.Bi to mirno sprejela in se dalje obnašala kot da nič ni bilo?
pač povem tako kot je blo,kot sm a rekla, sikiranjani bilo, ampak preprosto osebe ni blo več v mojem žiulenju.Za nekom takim se pa ja ne bom sikirala.
sicer pa nekaj razumem, nekaj ne.
Povej mi še to, v primeru, da je tebi prcej hudo in rabiš nekoga, pa kličeš tvojo najboljšo prijateljico in ti reče, da ne pride zdej ampak čez 5 ur, ker gre v šoping.Bi to mirno sprejela in se dalje obnašala kot da nič ni bilo?
V tem primeru bi moja reakcija morala biti kakšna? Se užalit in ponoret, ker mi ona ne bi mogla nudit tolažbe, ki si je sama ne znam? Fora ni v tem, da se mi zdi tako ravnanje kot si ga opisala lepo oz. primerno za neko dobro prijateljico, vendar tu glavni in večji problem ni ona, ki mi zaradi njenega odnosa ne bi mogla nudit pomoči ampak je problem v meni, ki si je ne bi bila sposobna nudit sama. Opaziš razliko?
Možno je, da bodo prišli trenutki v življenju, ko boš ostala popolnoma sama. Ne bo več tipa, ne prijateljic, ne staršev. Boš v tem primeru kar umrla, ker ne boš imela nobenega, na katerega bi se lahko oprla? Iz takih situacij je dobro razvidno, da je nujno, da človek zna reševat težave sam in da se je sposoben tudi sam spopadati s svojo žalostjo.
Možno je, da bodo prišli trenutki v življenju, ko boš ostala popolnoma sama. Ne bo več tipa, ne prijateljic, ne staršev. Boš v tem primeru kar umrla, ker ne boš imela nobenega, na katerega bi se lahko oprla? Iz takih situacij je dobro razvidno, da je nujno, da človek zna reševat težave sam in da se je sposoben tudi sam spopadati s svojo žalostjo.
sveda se spopadeš s svojo žalostjo.Seveda se zgodi, da si sam in greš sam dalje.Tist ki ne gre, pa postopa po raznih samomorih in nevemkaj.Ampak useeno, men to ni pokazatelj prijateljstva in tega, da imaš nekoga rad.
pa nism rekla da se užaim (usaj jst ne), ampak pač, to mi je nek pokazatelj, da je folku useeno zame.In če mu je takrat ko je meni hudo useeno zame, pač tudi meni posane ravno ko je njim hudo in to je to.Sicer pa se že jasno takoj ve, da se v takih primerih ne zavrti več moje številke, usaj tist ki me pozna.Gre se za en košček principa in večinoma odnos.In to zame, da človeka pustiš na cedilu, ko potebuje malo tolažbe ali razvedrila v težkih trenutkih, ne zdi prou.
pa nism rekla da se užaim (usaj jst ne), ampak pač, to mi je nek pokazatelj, da je folku useeno zame.In če mu je takrat ko je meni hudo useeno zame, pač tudi meni posane ravno ko je njim hudo in to je to.Sicer pa se že jasno takoj ve, da se v takih primerih ne zavrti več moje številke, usaj tist ki me pozna.Gre se za en košček principa in večinoma odnos.In to zame, da človeka pustiš na cedilu, ko potebuje malo tolažbe ali razvedrila v težkih trenutkih, ne zdi prou.
-
a_pikica_a
- Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1431
- Pridružen: 28. Apr. 2006 13:04
Jaz sem pa v žalostnih oz. težkih situacijah raje sama. Svoje probleme niti več kot tolko ne razlagam ostalim kolegicam, ker samo jaz vem, kaj je najboljše zame. Sej je vse lepo in prav, da ti kolegice pomagajo, ampak jaz osebno mislim, da več kot objem mi ne morejo nudit. Je pa grdo, če vejo da imaš težave in se ne zmenijo zate, to ja.
Meni pa pomaga družba, da malo pozabim na vse tragične zadeve 
Pa še doma ne kadim, zato je treba ponavadi nekam na kavo, ko se mi sesuva svet.
Ampak to ne pomeni, da potem tam jokam, kričim in mečem krožnike ob steno. Ponavadi niti ne povem, kaj me tare, čvekamo o čisto drugih zadevah. Kadar je pa kakšna večja stvar, pa sicer povem, da sva npr. s fantom končala, na kratko povzamem zgodbo, potem je pa tema zaključena.
Eni ljudje smo pač bolj zaprte sorte, drugi bi pa svoje travme delili še s sprevodnikom na vlaku, če bi jih poslušal.
Pa še doma ne kadim, zato je treba ponavadi nekam na kavo, ko se mi sesuva svet.
Ampak to ne pomeni, da potem tam jokam, kričim in mečem krožnike ob steno. Ponavadi niti ne povem, kaj me tare, čvekamo o čisto drugih zadevah. Kadar je pa kakšna večja stvar, pa sicer povem, da sva npr. s fantom končala, na kratko povzamem zgodbo, potem je pa tema zaključena.
Eni ljudje smo pač bolj zaprte sorte, drugi bi pa svoje travme delili še s sprevodnikom na vlaku, če bi jih poslušal.
jullia_ napisal/-a:Eni ljudje smo pač bolj zaprte sorte, drugi bi pa svoje travme delili še s sprevodnikom na vlaku, če bi jih poslušal.
jst sicer povem usakmu skorej, ki me praša zakaj sm slabe volje razlog, ampak načeloma je to samo razlog, beseda ali dve.razglabljam pa samo s tistimi, ki jim zaupam.v tem trenutku je to moj fant, ena prijateljica in pa mami.Lažem ne, prekrivam pa tud ne tako, da bom povedala.je pa bolje, da ne začne kdo v tistem momentu drezat vame pa zakaj pa kako pa blablabla.sploh pa ne maram ene in iste zgodbe razlagat šestdesetkrat, tko da je to tud en izmed razlogou.
sem pa jst ista, ko sem slabe volje sicer rabm en čas zase, da se zjokam (če je tok delč), potem pa abolutno družba in usakdanji pogovori in čimveč humorja, da pozabim in da se sprostim.
ampak spet, s točno določenimi ljudmi, ne kr z enimi, ki bi jih preveč zanimalo in ki bi preveč želeli izvlečt iz mene.namreč men se zlo vidi, če sm slabe volje in potem ne maram uprašanj ljudi, katerih se nič ne tiče v smislu kaj ej narobe, zakaj, kako, čemu, tralalala. 
-
študentka20
- Kofetarica
- Prispevkov: 553
- Pridružen: 10. Sep. 2007 11:21
- Kontakt:
men pa se zdi, oz. vem da si na koncu vedno sam. in se moreš sam s seboj soočit in sam pri sebi razčistit. recimo, ko me je bivši pustil, sem bla popolnoma na tleh. in sem imela eno najboljšo prijateljico, s katero sem klepetala po telefonu tudi po več ur, da me je poslušala, da me je tolažla. pa je brala moje maile,v katerih sem se smilila sama sebi tak da glava peče. ja in mi je stala ob strani ko sem jo rabla, ampak je prišo trenutek ko sem se začela zavedat, da bom mogla sama skozi to. da nebo ona prebolevala namesto mene, da nebo ona jokala pa se smilila sama sebi, ampak izključno jaz. tako da sem se mogla k sebi spravit, in se začet postavlat na noge,ker tega ne bo naredo noben namesto mene. ja mi je stala ob strani, me je poslušala, zakar sem ji neskončno hvlažena, ampak na koncu ostaneš sam. če ne prej, ko takrat ko se vležeš v pojslo in ugotoviš da si res sam, da je vse na tebi.
mam eno kolegico, ki je obsedena z odnosi. ker ima doma težave, se vedno zateka k kolegicam, ki jih ima res ogromno. vedno je na telefonu da se meni, ne zdrži minute sama doma. pravi, da ne more, ker je pač družabn človek. bojim se trenutka,ko bo ostala sama. ko se ne bo mogla z nobeno kolegico menit po telefonu,ko nebo noben šel z njo na kafe. kaj bo takrat? ne vem, vem pa da bo ostala "sama" in bo čas da se začne ukvarjat sama s sabo.
mam eno kolegico, ki je obsedena z odnosi. ker ima doma težave, se vedno zateka k kolegicam, ki jih ima res ogromno. vedno je na telefonu da se meni, ne zdrži minute sama doma. pravi, da ne more, ker je pač družabn človek. bojim se trenutka,ko bo ostala sama. ko se ne bo mogla z nobeno kolegico menit po telefonu,ko nebo noben šel z njo na kafe. kaj bo takrat? ne vem, vem pa da bo ostala "sama" in bo čas da se začne ukvarjat sama s sabo.
življenje je igra,igraj jo,
življenje je izziv,sprejmi ga,
življenje je iskanje,razišči ga,
življenje so sanje,uresniči jih. (sai baba)
življenje je izziv,sprejmi ga,
življenje je iskanje,razišči ga,
življenje so sanje,uresniči jih. (sai baba)
^ Se strinjam, tudi jaz sem tak tip, da sem sama sebi najboljša družba in ne pričakujem od prijateljic - niti od najboljše - da bo vedno pritekla, ko bom kaj zajamrala, ker dejansko smo si vse uredila svoja življenja, živimo daleč stran ena od druge, pa tudi če to zanemarimo, ko sva bili še skoraj v istem kraju, nisem nikoli pričakovala od nje, da mi bo na voljo skoraj kot na poziv.
Nikoli ne jemljem ničesar za samoumevno in ji ne bom zamerila, če bo svojim interesom, svojemu možu recimo dala prednost pred mojimi težavami, če že pride taka situacija, da se mora odločat. In prijateljstvo, ki je pogojeno z nekimi dolžnostmi, meni niti malo ni všeč.
Nikoli ne jemljem ničesar za samoumevno in ji ne bom zamerila, če bo svojim interesom, svojemu možu recimo dala prednost pred mojimi težavami, če že pride taka situacija, da se mora odločat. In prijateljstvo, ki je pogojeno z nekimi dolžnostmi, meni niti malo ni všeč.
