Druženje s pripadniki nasprotnega spola

[Tamala_mrha]

Še vedno se družim z njimi, ampak ne več toliko, ker te podzavestno bolj vleče k boljši polovici in raje žuram z njim in njegovimi kolegi (sva pač oba takšna tipa človeka, da se zaradi zveze nisva umirila ali kako drugače spremenila). Jaz pa itak žuram skos, ne glede na to, če sem zasedena ali samska in tole moje nočno oz. jutranje življenje mislim živeti vsaj še do 25. leta, ker pač nisem tako kot večina, ki si pri omenjenih letih že želi ustaliti, imeti družino... Za resno zvezo sem, ne pa tudi za napol zakonsko življenje, zato še vedno žuram in si dam duška do neke zdrave mere (kar je boljše, kot pari, ki so skupaj in nenehno tičijo doma, potem pa enemu poči film in gre ven, da ne bi zamudil mladosti, pa dela neumnosti, v najslabšem primeru celo prevara partnerja/ko). Treba je nekako enakomerno žurat, da ni skrajnosti, pa tudi v resni zvezi lahko žuraš do onemoglosti.

[sleepyheadgirl]

js mam še vedno iste prjatle obeh spolov...znajo pa moški ponavad bl pomagat v kkšnih situacijah ker kkšna prjatlca ti pove iz ženskega vidika k pa slišš moški vidik te pa dejansko postav na realna tla in si pol laži kej predstavlaš kaj tvoj partner misl in potem tut laži rešš kkšn problem al pa laži razumš partnerja. drgač pa ločm mejo med prjatli in fantom tko da ni nobenih problemov. pa tut on ma prjatlce pa tut pozna use moje prjatle in js njegove prjatlce...pa sej a ni prou tko mogoče pa njemu kdaj kkšne prjatlce pomagajo pr problemih z mano

[star7]

js sm v resni zvezi, ki traja 3leta in pol (pa še kej več) in imam še vedno prijatelje obeh spolov. tudi moj fant ima prijatelje obeh spolow.
je pa res, da imava skupno družbo in sva največ z njimi, kar pa je prijateljev, ki jih imava od prej, imava z njimi stike, sam ne več tolko, ker imajo tudi sami že partnerje in ni tolko časa. recimo js se kdaj dobim s prijateljem na pijači, ampak to je 1x na leto, kr newem, tko pride, kr nima ne en ne drug časa. je pa res, da ne bi hodila newem vsak teden z kolegom na pijačo, ker vem, da tui meni ne bi bilo fajn, če bi moj fant vsak teden šou z prijatelco na pijačo.
zdej ko pa imava skupno družbo pa itaq npr. js plešem z njegovim kolegom, on pa s kašno kolegico. to naju ne moti, itaq sva skupi in žurava skupi in zraven se druživa s ostalimi kolegi.

[_lala_]

imam enega prijatelja s katerim useeno hodiva kdaj na pijačo..
fant pa mi zaupa in ve da med mano in prijateljem nebo nič
v šoli pa seveda še veliko drugih prijateljev (mogočee še več kot prijateljic) s katrimi se super razumemo fant pa ostaja samo eden

[Black Kitty]

Mam frendice in frende, s katerimi hodim na pjačke, v kino, itd. Tudi on ima svojo družbo, ne vem zakaj bi zdaj vse frende dala na stranski tir, če sva skupaj?
Mam tud enga best frenda, s katerem sva veliko skupaj, prespim pri njemu, mogoče bova šla celo na počitnice skupaj (dva dni) - ima rad isti spol kot js , poznava se že od malega.
Drugače pa on pleše z drugimi puncami, js z drugimi fanti. Nothing special, še vedno je on moj in js njegova .
Posesivnost bi pomoje samo nove prepire prinesla.
Mal posesivnosti ne škodi, preveč pa zelo

[Aloha]

Prijatelji (kolegi) ostajajo, ne glede na štempl (zasedena/frej).

In glede na to, da mam raj moško kt žensko družbo in je temu primerno tut razmerje med eno in drugo, bi po logiki nekaterih na željo (ukaz?) partnerja postala precej asocialen osebek, kr tistih par kolegic, s kerimi gremo usake tok na eno kofetko, bi precej zožal možnosti prežiuljanja prostga časa.

Tovrstnih pogojeu men pač ne bo postaulu noben, še najmnj pa partner, za kerga prčakujem, da me sprejme tako, kt sm, ne pa stop u moj življenje in začne diktirat, kako ga bom od tistga trenutka naprej živela. Pa niti ne gre tok za same kolege, ampak bl za to, da kot prvo, želim ob seb človeka, ki mi zaupa in ne dvomi vame in kot drugo, človeka, k premore (saj) tok samozavesti, da ve, da ga ne bom zamenjala po enem koktejlu na žuru s kolegi.

[~NIA~]

ql..

[BaBeBi]

Hm...kako bi pa rekli, da so vaše zveze resne ali ne? Nevem...js sem mela vedno veliko več moških kolegov (pravzaprav je bilo razmerje ena kolegica na 10 kolegov)...ampak odkar sem v zvezi, me je druženje z njimi resnično precej minilo. ne bom rekla, da nimam časa. čas je, ampak ko pomislim, ali ga bom preživela z njim ali pa s kolegom na kavi, izberem njega. ok...to je šlo postopoma, ne kar v enem mesecu, ampak takole v dobrega pol leta, ne hodim več na te pijačke. tu in tam se s kom še slišim, to je pa tudi vse. zanimivo mi je, kako pišete, da vam prijatelji pomagajo reševati vajine probleme in njegove kolegice njemu. meni se zdi to malo neumno (zato tudi sprašujem kako resne so vaše zveze..koliko ste pa stare?!), ker mislim, da naj bi ti bil patrner tudi najboljši projatelj, s katerim seveda direktno rešuješ probleme. v glavnem ne čutim več te potrebe po druženju z fanti...in dejansko, ja bi me motilo, da bi imel ženske kolegice, s katerimi bi hodil ven.

[[She.]]

Hm...kako bi pa rekli, da so vaše zveze resne ali ne? Nevem...js sem mela vedno veliko več moških kolegov (pravzaprav je bilo razmerje ena kolegica na 10 kolegov)...ampak odkar sem v zvezi, me je druženje z njimi resnično precej minilo. ne bom rekla, da nimam časa. čas je, ampak ko pomislim, ali ga bom preživela z njim ali pa s kolegom na kavi, izberem njega. ok...to je šlo postopoma, ne kar v enem mesecu, ampak takole v dobrega pol leta, ne hodim več na te pijačke. tu in tam se s kom še slišim, to je pa tudi vse. zanimivo mi je, kako pišete, da vam prijatelji pomagajo reševati vajine probleme in njegove kolegice njemu. meni se zdi to malo neumno (zato tudi sprašujem kako resne so vaše zveze..koliko ste pa stare?!), ker mislim, da naj bi ti bil patrner tudi najboljši projatelj, s katerim seveda direktno rešuješ probleme. v glavnem ne čutim več te potrebe po druženju z fanti...in dejansko, ja bi me motilo, da bi imel ženske kolegice, s katerimi bi hodil ven.

S kr precej strinjam s tabo in sm na istem, ma ne v celoti. Drgač jst valda rešujem probleme z njim, ma se tud zaupam eni kolegici k mi mal svetuje.

[ŽuŽa]

Hm...kako bi pa rekli, da so vaše zveze resne ali ne? Nevem...js sem mela vedno veliko več moških kolegov (pravzaprav je bilo razmerje ena kolegica na 10 kolegov)...ampak odkar sem v zvezi, me je druženje z njimi resnično precej minilo. ne bom rekla, da nimam časa. čas je, ampak ko pomislim, ali ga bom preživela z njim ali pa s kolegom na kavi, izberem njega. ok...to je šlo postopoma, ne kar v enem mesecu, ampak takole v dobrega pol leta, ne hodim več na te pijačke. tu in tam se s kom še slišim, to je pa tudi vse. zanimivo mi je, kako pišete, da vam prijatelji pomagajo reševati vajine probleme in njegove kolegice njemu. meni se zdi to malo neumno (zato tudi sprašujem kako resne so vaše zveze..koliko ste pa stare?!), ker mislim, da naj bi ti bil patrner tudi najboljši projatelj, s katerim seveda direktno rešuješ probleme. v glavnem ne čutim več te potrebe po druženju z fanti...in dejansko, ja bi me motilo, da bi imel ženske kolegice, s katerimi bi hodil ven.

S kr precej strinjam s tabo in sm na istem, ma ne v celoti. Drgač jst valda rešujem probleme z njim, ma se tud zaupam eni kolegici k mi mal svetuje.

Midva sva zdej v zvezi mal več kot 3 leta; in ja skos je bla resna . Stara sem pa 19 let (točno čez 5 mesecev bom 20 ).

Sj te zastopm..tud jst sm na začetku vidla samo njega, ni se mi dal hodit ven s prijatelji; ni se mi dal it žurat brez njega- to je blo tko recimo prvi 2 leti. Zdej pa prov rabm druženje; rada hodm po pjačkah brez njega, rada grem kdaj tud na kakšno žurko brez njega pa to ne pomen da mi kej manj pomeni. Tud on gre včasih ven brez mene; to je v zvezi čist neki normalnega.

Glede problemov med nama pa tko; večinoma jih rešujeva sama; ponavad za nasvet ne sprašujem nikogar, ampak se odločam čist po lastni presoji.

[Sp3lca]

ampak odkar sem v zvezi, me je druženje z njimi resnično precej minilo. ne bom rekla, da nimam časa. čas je, ampak ko pomislim, ali ga bom preživela z njim ali pa s kolegom na kavi, izberem njega. ok...to je šlo postopoma, ne kar v enem mesecu, ampak takole v dobrega pol leta, ne hodim več na te pijačke. tu in tam se s kom še slišim, to je pa tudi vse. . v glavnem ne čutim več te potrebe po druženju z fanti...in dejansko, ja bi me motilo, da bi imel ženske kolegice, s katerimi bi hodil ven.

S fantom sva v vezi že več kot 5 let in se mi tvoje mnenje (čeprav ga spoštujem kot vsa druga) zdi naravnost smešno. Pogledaš tudi malo po forumu(-išče se prijateljica al ne vem kako se že kliče tema), kjer ogromno punc jamra kako so se zaradi fanta nehale družit z vsemi (seveda počasi.. kot ti praviš) in so po tem ko so nepričakovano končale z njim ostale same. In zato resnično upam, da je zgornji post omejen le na moške prijatelje, ker nikoli ne moreš vedet, če je ta ljubezen res 4ever and ever (pa tudi če je, ne moreš se celo življenje samo z enim človekom družit pa, če je še tkooooooo fajn).
-----
Jst res ne razumem fantov oz. punc, ki prepovedujejo partnerju, da se družijo z naspotnim spolom. Če te hoče človek prevarat to res ni noben problem in s tem, da neki prepoveduješ ne narediš nič pametnega. Predvsem bi mogli malo v glavi poštimat, se lepo pogovorit s partnerjem, mu očitno malo zvišat samozavest (ker očitno je zelo nizka) oz. ne, motim se, obdržite svoje zveze kot so, ker očitno vam paše.
Jst mam full moških prijateljev, tudi punc je dosti. S fantom je podobno, ma enpar prijateljic, ki so res sexy mucke, ampak vem, da ma on mene rad (in to me loči od njih).

[iluzija]

Na kraj pameti mi ne bi padlo, da bi prekinila druženje z moškimi kolegi - pravzaprav se mi zdi precej smešno, no... Sploh, ker imava tako situacijo, da ima on skoraj več prijateljic kot jaz in če bi mu potem prepovedala kontra... Ah, smešno bi bilo...


Na splošno nekega prepovedovanja v zvezi ne toleriram - pa naj se tiče tega, kar najbolj ne prenašam in tega, kar mi gre le občasno na živce. Poveš, da se ne strinjaš s tem in tem, poveš svoje nezadovoljstvo, ampak prepoveš?? Nimava nobene pravice, da bi omejevala en drugega.

[Roberta R.]

Hm...kako bi pa rekli, da so vaše zveze resne ali ne? Nevem...js sem mela vedno veliko več moških kolegov (pravzaprav je bilo razmerje ena kolegica na 10 kolegov)...ampak odkar sem v zvezi, me je druženje z njimi resnično precej minilo. ne bom rekla, da nimam časa. čas je, ampak ko pomislim, ali ga bom preživela z njim ali pa s kolegom na kavi, izberem njega. ok...to je šlo postopoma, ne kar v enem mesecu, ampak takole v dobrega pol leta, ne hodim več na te pijačke. tu in tam se s kom še slišim, to je pa tudi vse. zanimivo mi je, kako pišete, da vam prijatelji pomagajo reševati vajine probleme in njegove kolegice njemu. meni se zdi to malo neumno (zato tudi sprašujem kako resne so vaše zveze..koliko ste pa stare?!), ker mislim, da naj bi ti bil patrner tudi najboljši projatelj, s katerim seveda direktno rešuješ probleme. v glavnem ne čutim več te potrebe po druženju z fanti...in dejansko, ja bi me motilo, da bi imel ženske kolegice, s katerimi bi hodil ven.

js pomoje prežvim več časa z mojim kolegom, ko pa s fantom ker je pač moj sosed in sva res skoraj vsak dan na kofetu.. in se skoraj dnevno slišva, če je kej novga.. pa mojga to nič ne moti, hvala bogu pa tut za kolegovo punco, da ni ljubosumne narave in se tut z njo fajn razumeva..
je pa tako, da js mojemu kolegu ne jamram o moji zvezi s fantom, on pa meni ne, sej ni to edini pokazatelj prijateljstva.. nasplošno ne vidim smisla razlagat najine zveze eni tretji osebi, pa tut če je to kolega ali najboljša prijateljica.. če mava probleme jih rešva sama, ker se konec koncev samo naju tičejo..
lih tko ko mam js mojga soseda, ma on eno dobro kolegico.. ampak ker je ona precej zaposlena, se bolj malo vidta.. gresta pa recimo vsake tolko časa na kakšno kavico.. nasplošno je pa moj bolj nedružaben in sploh nimam prilke bit ljubosumna ne bi mu pa ničesar prepovedala.. (se pa strinjam z iluzijo) lahko le povem, da se s kakšno stvarjo ne strinjam..

[*pikyca*]

podobna tema že obstaja

[SSarchy]

Da še jaz svoje povem (čeprav se mi zdi, da sem to že 1x pisala v eno temo..).
Nekaj vez se je zgodilo, še iz časov 1. in 2. letnika sr. šole, ko je bla situacija taka, da smo se tudi sicer dobivali kot družba, ko smo šli ven, h komu domov na žur ipd.. To pomeni, da sem imela s temi fanti skupne prijatelje. Te veze so bile kratke, razen ene. Pri 'ta resnejši' vezi sva se s fantom oddaljila od skupne družbe, enostavno zato, ker nama je tako pasalo. Občasno smo se sicer še dobili, vendar vedno manj. In nobenega od teh članov nisva prav posebej pogrešala. Še vedno sva skupaj hodila na žure (tako, kot smo to prej počeli skupaj z ostalo ekipo), se ga skupaj napila, šla ven jest, šla na morje ipd.. Ostala kratkotrajna druženja (naključni kofeti, obletnice, treningi ipd.) so itak po malem vedno prisotna (saj smo socialni ljudje), ampak da bi imela pa neke stalne prijatelje, to pa ne..
Ok, ta veza je šla potem po gobe (pa ne zato, ker nisva imela kolegov ) in jaz se po tem niti za sekundo nisem počutila osamljene. V službi sem imela super sodelavke, dobila sem se z določenimi ljudmi, s katerimi smo imeli skupne ure (v šoli, na treningih, tečajih ipd.) in šla z nekaterimi tudi žurat. In dokler nisem spoznala zdajšnjega fanta, mi ni bilo prav nič dolgčas. Pri vseh teh 'kolegih' se je itak vedno sproti izkazovalo, da nekaj hočejo od mene in da je vse skupaj le zabava, nobenih čustvenih izlivov in podrobnosti problemov (ki jih imamo vsi). Za te zadeve sem imela sestro, mamo in staro mamo. Ženske so bile ponavadi hinavske in nevoščljive, moški pa je lahko bil full super osebek, vendar so bile roke na koncu žal predolge, jajca pa prepolna..
Z zdajšnjim fantom je situacija podobna. Nama čas pomeni veliko, ker ga imava med tednom bolj malo. In takrat, ko sva 'frej', se dobiva midva, ne pa jaz pa kolega, ali kolegica ipd.. Enostavno noben ne čuti nobene potrebe po druženju z vrstniki. Vsake toliko časa greva ven z njegovimi 'kolegi', ki so tudi meni super in to je to. Ne vem, kaj je pri vsem tem tako čudno. Moj fant bi bil tudi ljubosumen, če bi se dobivala z drugimi tipi (ampak to ni razlog, da se ne) in obratno je enako.
Mislim, da je to dojemanje predvsem odvisno od načina življenja (valda študentski lajf vključuje veliko kofetkanja in izmenjavanja telefonskih, že zaradi samega učenja, drugače je, če delaš 8 ur, ali celo več..). Meni je najdragocenejši tisti čas, ki ga preživim z njim. In včasih sva sitna celo zato, ker se ne moreva dobit. Vse, kar rabim, dobim od njega in najinih družin, sorodnikov. Kje pa piše, da so prijatelji lahko le vrstniki? Ne vem, jaz se dobro počutim tudi med sodelavci, s katerimi si tudi marsikaj povemo in je čas v službi bolj namenjen druženju in izmenjavanju mnenj, izkušenj, ko pa 1x pridem domov, pa ne želim nič drugega, kot njega..