Ali skrivate zunanjemu svetu težave "v raju" ?

[_vampirk'ca]

ne rabim niti nikomur rečt d sva skregana ker se vedno v istem pogovoru k se skregava tut pobotava, pol pa pač če kakšna kolegica kej upraša pa rečem pač d me je kj razjezil....drugač pa itak nima smisla razlagat.ne igrava nobenga srečnga para ampak skor skos to tut sva....
razn če ma kter od naju slab dan pa je tečen...ampak zart takih traparij se ne kregava, sam mal postran se gledava

[small_star]

O najinih težavah in problemih (na srečo so redki) ne razglabljam komur koli. Razen, če me res razjezi in sem nanj hudo jezan. Potem moram to spravit ven iz sebe, ne povem pa vseh detajlov. Ne morem tega zadrževat v sebi, ker me mori in sem slabe volje potem lahko cel dan. Vse to pa sproti rešujeva in zgladiva vse, kar naju muči.

[rachka_]

jaz nikol ne znam zadržat jeze al žalosti v sebi.. tako, da niti najmanj ne igram happy couple-a! če imam kakšne probleme s fantom, včasih pokličem mami in se ji potožim pa seveda kakšno kolegico, da še njej pojamram in mi je precej lažje ampak to je seveda pri takih nepomembnih pričkanjih.. prav sprla sva se do zdaj samo enkrat.. in takrat mi pa niti slučajno ni bilo do pogovora z bilokom. mama je takrat vidla, da nekaj ni kul ampak se nisem želela pogovorit, kr mi je blo ful hudo. sicer se nisem pretvarjala, da je vse okej, ampak vseeno nisem morala tako sproščeno govorit o tem.
povzetek: ne, ne igram srečnega popolnega parčka sem pa tudi jaz že kdaj bila globoko šokirana in čist prepričana, da pa ima kakšen par res popolno zvezo kr nikoli ni bilo slišat nič slabega.. ni vse zlato, kar se sveti

[trapa]

Mene je vzgojila televizija in v filmih je vse lepo in prav in par je srečen do konca svojih dni...

Dolgo dolgo sem bila vedno tiho. Če sva imela s tipom težave, tega nisem nikomur povedala. Ker.... nisem želela slišat, da to je pa hudo in da pejva že narazen.


Danes povem kaj me muči. Prijateljicam, mami,.. tistemu, ki je pripravljen poslušat.
Je lažje takoj ko se zlajam. Je pa včasih težje se zlajat kot bit tiho in glumit, da je vse ok. Navada je železna srajca.

[Maychy]

Če je res kriza pokličem katero od prijateljic. Tistih, ki jim lahko zaupam, ali pa celo kakega frenda, da vidim moško mnenje (da se prepričam, če so vsi tipi tako zblojeni kot on ). V kolikor pa kdo drug opazi, da sem slabe volje ali kaj podobnega pa ponavadi povem, da sva se skregala in vse skupaj obrnem na foro. Tako nekako poskušam prit čez to dokler ni spet vse v redu.

Se pa tudi meni zdi čista bedarija vse v sebi tiščat. Povej vsaj kaki frendici, ki ji zaupaš, ali pa magari svojemu kužku. Važno je, da te nekdo posluša, ne da ti deli "pametne" nasvete.

[Tamarra*]

Za noben prepir (čeprav jih zelo malo) ne povem nobenemu, ker se mi zdi da je to osebna stvar, ki se tiče le mene in mojega partnerja in se mi ne zdi tudi nič slabega, da to držim za sebe

[britney20]

Ja povem tega nism nikol skrivala itak se mi je pa takoj vidl kdor kol me je vidu da ni vse kul. Pol sm si pa dala duška

[trepalnica]

za kaksne manjse konflikte, ne povem, ker jih sproti resiva... ce bi pa prislo do vecjih stvari, ki bi me strasno motile, bi pa povedala svojim najblizjim, prijateljicam, druzini, ne pa tudi, da se na splosno ve, da je nekaj narobe med nama... saj tako ali tako bodo tisti drugi izvedeli, ko bo vsega konec, ce pac pride do konca... tudi sama ne bi bila vesela, ce bi vsi vedeli, da nekaj med nama ni v redu, pa tudi ne bi igrala, da sem srecna, ce nisem...

[Sweet Princess]

Odvisno kako hudo sva se skregala (sicer se res skregava zelooo redko - mogoče sva se u 5 letih 3x), nesoglasnja in moja nerganja so pa prisotna...ampak to rešiva kar kmalu potem ko pride do nesporazuma...tako da tihih dni res ne poznava. Tako da tudi ni potrebe da bi o tem razglabljala u javnosti. Seveda se o najinem odnosu pogovorim tudi z najboljšo frendico - če rabim kašno tolažbo, ali pa samo oporo ali samo da mi prisluhne in ne reče nič...tako si pač olajšam dušo če mi kej teži. Sicer je pa tako z vsemi problemi in problemčki u mojem lajfu..
Sicer pa sem načeloma mnenja da je boljš če se o intimnih težavah v razmerju ne govori vsepovprek. Ok, imaš zaupnico, zaupnika...ne pa da se o vsaki 'težavici' razlaga usaki kofe-kolegici. Vsega jim pa res ni treba vedet no.
To - ali je par resnično srečen al ne - pa najbrž u resnic vesta samo onadva, tko k je že kr.ena napisala. Če pač eni skrivajo svoje težave - je to njihova stvar (u končni fazi koga pa briga kakšne težave ima nekdo?! Pa če tudi nas pol preseneti da je šel nek happy parček narazen), drugi pač obelodanijo usako najmanjšo težavico ki ji imajo u obnosu s partnerjem...ampak je to pol sploh še kakšna intimnost u odnosu??

[lakeesha]

jez fanta nimam, loh pa napišem kako je znotraj naše familije. mi si nikol ne povemo kaj nas teži, nimamo nobene komunikacije, če že, se kregamo! problemov v bistvu ne rešujemo. za sosede, ostalo familijo itd. smo najbolši, brez težav, brez kreganja...
torej skrivamo probleme, težave še sami pred sabo...

tud jez mam v bistvu težave s tem kako povedati npr. fantu, da te nekaj moti, da nečesa ne odobravaš, ne znam se postaviti zase ipd.
in res ni lahko,
če živiš v takem okolju in na tak način

[Roberta R.]

js povem mogoče samo eni kolegici kaj se kej dogaja, pa še to ne podrobnosti.. pač da sva se skregala.. drugač pa širša družba ne ve kdaj se prepirava in kdaj ne.. sploh za to ker se to ponavadi dogaja na samem.. tut če me kej zmoti.. mu ne bom rekla tist trenutek, ko se to naredi, če sva slučajno v družbi.. to mi je pa res grozno.. občasno se vidmo z enim parčkom, kjer bejba brez problema pizdi tipa ko ji kej ne paše.. se tut skregata pred vsemi.. to mi je pa res grozno, pismo se ne morta na 4 oči zment.. da ja vsi slišjo kaj si naprej mečeta pa takle.. midva sva nasplošno happy parček v očeh drugih.. ker mislm da se tut nobenga ne tiče, kaj se dogaja z nama, razen naju

[*purple*]

vedno me inpresionirajo razni konci zvez, parov, ki so bili stalno videti kot najlepši zaljubljenci, nikoli se niso skregali (usaj da bi povedali/pokazali ne), potem pa kar naenkrat bum in konec ljubezni in konec "raja"

No evo pri meni je bilo tako. Jaz ful nerada okol razlagam o slabih stvareh. Sploh folku, katerega se nič ne tiče Če me nekdo, kogar vidim enkrat na mesec, vpraša, kako sva s fantom, vedno rečem, da super (čeprav bi se mogoče ravno skregala), ker pač nimam nobenega namena razlagati tega okoli... Ful dobre prijateljice so drugo. Pa še to...o prepiru sem jim vedno povedala šele, ko ga je bilo že konec. Ker ne maram pumpanja pa soljenja pameti, a sem imela prav jaz ali on, sploh nikakršnega vmešavanja...se bova že sama zmenila. Če bom hotela nasvet, bom vprašala po nasvetu. Nekoč sem imela prijateljico, ki mi je za vsako bedarijo svetovala, naj pustim fanta (btw se mi zdi, da je tudi na forumu par takih). Hvala lepa za take nasvete...hehe.

Tako da je bilo ob koncu zvez vedno nekaj folka, ki se jim sanjalo ni, kaj se je zgodilo (pa tok super par sta bila - my ass, pač ti nisi vedela 90% stvari), pa ful takih, ki so mi rekli, da so to pričakovali že nekaj časa

To je to

evo, en tak post sem želela slišat in me veseli,da si priznala da te stvari skiješ oziroma zadržiš zase.
po eni strani te čist razumem, valda tvoja stvar in vse, ampak po drugi pa spet nekako ne.Mogoče zato, ker sm jst čist drugačna glede tega in ful preveč osebnih stvari povem naprej.Ampak mene ne moti, še vedno imam ubistvu eno mejo do katere lahko grem.

[Roberta R.]

evo, en tak post sem želela slišat in me veseli,da si priznala da te stvari skiješ oziroma zadržiš zase.
po eni strani te čist razumem, valda tvoja stvar in vse, ampak po drugi pa spet nekako ne.Mogoče zato, ker sm jst čist drugačna glede tega in ful preveč osebnih stvari povem naprej.Ampak mene ne moti, še vedno imam ubistvu eno mejo do katere lahko grem.

Te nočem nč obsojat.. čist informativno.. ka pa tvoj fant pravi na to? moj vem da bi ponoru, če bi kkšne osebne stvari okol govorila

[*purple*]

hehe, ne, midva sva ful odprti osebi (no ne tok odprti da prdiva v javnosti podobno ) ampak sva.ne skrivava zadev in če je treba se skregava oziroma pričkava tud pred folkom, pa pred starši pa tko.
sej moj je čist isti kot jst, sam da on ponavad ne kolne tok ko se skregava kot jst, sej me poznate kakšen človek sem, kdaj precej jezen
drgač pa tud druge stvari, sex in podobno...naju ni sram.No zdej spet nekih sočnih valda ne govoriva, je nekje meja, ampak če ne pa ni nobene panike

[Roberta R.]

sej se mi zdi da sva midva tut precej odprta.. sam da bi se pa kregala v javnosti, alpa govorila o najinem sexu, to pa ne.. na srečo sva kr oba ista, tko da ni panike če sta pa vidva tut oba bolj "zgovorna" pa tut štima.. bl je problem ko en je, drug pa ne..
sicer pa js že o svojih težavah zlo malkrat povem.. pač se pomenva z mojmu če me kej daje.. alpa z eno od kolegic, če je druge narave težava.. nikol pa da bi kkšno stvar več ljudem govorila.. mam ene 2 kolegice, ki lahko rečeta da me res poznata in vesta kaj se dogaja z mano.. pa seveda moj fant