Meni se s tem ne zdi nič narobe. Kapo dol, če se sedemnajstletnica odloči obdržati otroka. Odgovornost je seveda na njej in vsekakor obsojam kakršnokoli zanemarjanje otroka. Ne zdi se mi pa samoumevno, da bo najstnica slab starš. Seveda, večina nas je bilo pri 17 premalo zrelih, res pa je, da te razmere prisilijo v hitrejšo zrelost, odgovornost.
Komentarji v stilu "mlad človek se mora znoreti" mi niso preveč logični. Seveda, veliko ljudi čuti potrebo po feštanju in se želijo še nekoliko distancirati od odgovornosti, ki jo prinaša otrok. No, veliko ljudi pa ne. Jaz jih poznam veliko, ki so se malo prej znoreli in so si želeli družinskega življenja že kmalu po dvajsetem. Sicer gre pa tudi mlada mamica lahko ven - ne podpiram nekega popivanja ali pa konstantne odsotnosti od otroka, ampak če gre pa dvakrat na mesec ven (otrok je pa npr. pri starih starših), se pa meni ne zdi nič narobe.
Jap, druga stvar so pa materialni pogoji. Ena je napisala 1000 evrov kot primer za nizek dohodek. Meni se zdi 1000 evrov čisto kul

Midva sva imela v začetku skupnega življenja 1100 evrov, s tem, da plačujeva najemnino 300 evrov, imava avto in psa. In nama gre več kot super
Jaz sem prepričana, da otrok ne potrebuje niti dobrega avta, niti gore oblačil ali igrač, niti počitnic v Dubaju, niti 100m2 stanovanja. Otroci se ne rodijo materialisti, v take jih vzgojimo mi. Kar otrok potrebuje, so plenice, čista oblačila, hrana, nekaj igrač, šolske potrebščine in veliiiko pozornosti in ljubezni s strani staršev. Ne razumite me narobe, ne pravim, da je treba na otroku varčevati, samo ne mislim, da je potrebno pretirano zapravljati...
Res v javnost prihaja veliko žalostnih zgodb mladih družinic, ampak tu in tam se najde kakšna srečna. Jaz imam kolegico, ki je pri 17ih rodila hčer - danes, pri 35, se s tremi otroci seli v novo stanovanje. In pravi, da izkušnje ne bi nikoli zamenjala. Jaz poznam več srečnih kot žalostnih zgodb
