ShopGirl napisal/-a:Tako da...mogoče je v takih primerih najbolje biti pošten in priznati da si želiš drugačno zvezo kot jo imaš.
Mogoče je v takih primerih dobro tudi to, da si pošten tudi do partnerja, da mu resno poveš o svojih pomislekih in željah ter predstavah. Včasih si želimo sprememb in vzamemo kot samoumevno, da tudi partner opazi, da nam nekaj ni všeč in, da bi radi, da to spremeni - partnerju pa se o tem niti ne sanja.
V tovrstnih primerih deloholikov obstaja še en problem, ki se ne navezuje le na samo kvaliteto zveze, temveč tudi na posameznika kot takega - a je zdravo, da fant že kot mlad prične podlegati stresu, vplivu in zahtevam dela, da se žene samo zato, da bi uspel in temu posveča vso svojo življenjsko energijo, nima časa za sprostitev in počitek, domov hodi le spat, verjetno tudi za hrano nima časa, biti 12 ur v službi pa s psihofizičnega stališča itak ni zdravo. Če ne bo škodilo vajini zvezi, bo čez čas zagotovo načelo njegovo zdravje ...
In še nekaj - ste tiste, ki imate izredno ambiciozne fante, pomislile, da vse to ni le samo ambicioznost, temveč neka bolna želja po denarju, uspehu, samodokazovanju? Lepo je, če človek sledi svojim sanjam, ampak nikakor se mi ne zdi sprejemljivo, da na račun tega sledenja vse ostale dimenzije življenja trpijo - še prehitro se zadeve porušijo in lahko ostaneš brez vsega. Takšno zatekanje in posvečanje delo je lahko pogosto tudi posledica bežanja pred realnostjo, pred ljudmi, ki se nahajajo v njej ...