Star sem bil 3 leta, ko mi je umrl bratranec, ki je bil star komaj 10 mesecev. Pogreba se spomnim bolj slabo...razen tega, da smo stali pred grobom.
Potem sem tekom let ministriranja bil najbrž na 99% pogrebov svojih sokrajanov, zraven pa še kje po drugih farah.
No, ko je umrla 13 letna sestra moje sošolke, je bilo na pogrebu zabavno. Najprej sem se zmotil in njenemu očetu namesto "moje sožalje" rekel "vse najboljše", nato pa je bilo smešno, ko smo gledali tam, ko so dekle polagali v grob, kako so njeni domači jokali in bili tako "mimo", da so morali klicati rešilca. Smo mislili, da bo še kakšen "ekspress" pogreb zraven.
Spomnim se, ko se je sošolcu obesila mami (na njegov rojstni dan!!! - zabavno darilo kajne?
). In smo šli na pogreb...takrat sem bil edini, ki mi je bilo smešno, ko se je sošolec ob grobu zlomil in začel objemati žaro in se dreti:"Maaaamiiiiiiiii!" Vsi ostali v
, jaz pa naglas v
. Vsi sošolci in sošolke so me ozmerjali, da imam kamen namesto srca in da sem nesramen, ena sošolka pa se je potegnila zame in rekla:"Dejte no, če je pa zanj it na pogreb tko kt je men al pa teb it na pir!" - ja človek se dejansko po določeni kilometrini navadi.
Potem je umrla sestra od stare mame. Potem brat od stare mame. Pa župnik, pri katerem sem celo jaz nekaj okrog truge štimal. Potem je umrla še ena sestra od stare mame (povozil jo je njen partner). Potem je umrla pa še ena sestra od mame. Heh...je bilo cel kup pogrebov... No, vmes je umrl še moj stari ata, ampak nisem šel na pogreb, ker sem imel na faksu kolokvij.
Pa enkrat je bil pogreb vsak dan med božičem in novim letom...en dan sta bila celo 2. To je bilo kar super - sem kar nekaj denarja takrat nabral.
Zdaj pa že dolgo nisem bil na nobenem pogrebu, ker pač ne morem.
oprosti, še evdno je drugače če se tebi to pripeti ali pa če to vidiš iz daljine.
