Filozofsko - zakaj vidimo ravno "ta" del EM valov.

[g00fy_qa]

Namrec pogosto je povsem nemogoce dokazati neobstoj necesa.

Ne strinjam se, da je včasih nemogoče dokazati obstoj nečesa. Če nekaj res obstaja, potem bi se tudi moralo dati dokazati. Res nekatere stvari dosti težje od drugih, vendar še vedno se lahko.

LOL. Spot the mistake.

Ups, moja napaka.

Paranormalni pojavi so zanimivi pri tem. Tukaj se ne gre toliko, da jih ni mogoče dokazati (ker jih lahko - tiste ki obstajajo), ampak za to, da obstaja v znanosti tabu. Tabu v smislu, da se z dolgotrajnim raziskovanjem teh pojavov ukvarja zelo malo znanstvenikov in tudi ko ti pridejo do rezultatov, pri katerih bi druge 'normalne' stvari že dokazali, to pri paranormalnih pojavih še vedno ni dokaz. Zakaj ne?

1. Ni res, da malo znanstevnikov raziskuje to zaradi tabuja. Gre za povsem pragmaticen razlog. Zato, ker je vecina znanstvenikov mocno prepricanih, da to ne obstaja, je raziskovanje tega za njih potrata casa. Zakaj bi zapravil leta svojega zivljenja kot znanstvenik v raziskovanju necesa kar mislim, da ne obstaja? Nobene logike tle.
2. Zakaj ni dovolj? Zato ker niso konsistentni. Niso ponovljivi. In kdo te je nalagal, da pridejo do rezultatov, ki bi druge normalne stvari ze dokazali.

Ne skrbi zame, mene ni nihče nalagal. Mogoče bi pa moral ti prej predelati kaj gradiva... klik

Kako lahko začne določen pojav za nas obstajati, če se dokaže v znanosti npr. na podlagi vidnega/pisnega dokumenta, mi pa smo slepi? Da, drugi nam lahko povejo, ampak kako smo lahko prepričani, da z nami ne manipulirajo ( npr. alla Thrumanov šov)?

Zanimivo hehe. Če smo slepi, potem seveda nimamo več petih čutov, ostanejo nam štirje. V tem primeru se zanašamo na te štiri. Torej poslušamo znanstveno gradivo ali pa ga beremo s tipom. Možnost, da so nas nalagali in da samo manipulirajo z nami pa obstaja vedno, tudi če imamo vseh pet čutov popolnoma delujočih. Nekako vedno obstaja določena mera tveganja, vendar je na nas, da se odločimo kolikšno je to tveganje in če smo neko 'dejstvo' pripravljeni sprejeti kot resnico ali ne. Kar se mene tiče je Zemlja prav lahko ploščata, vendar sem se na podlagi različnih dokazov odločila, da jaz verjamem v to, da je okrogla. Mogoče so me/nas nalagali.

Stopnjo zavedanja pa je po mojem mnenju najbolj naravno dvigniti na tak način, da delaš na sebi, da delaš za dobro sebe in sistema v katerem živiš ( v dobro narave). In ko se ti zavest zviša, lahko »dobiš v dar« neko znanje, ki ga boš izkoristil za to, da boš svojo stopnjo zavesti dvignil še višje. In tako naprej, po spirali naravnost navzgor. V idealnem svetu.
Če pa človek po naključju ali pa s trdim delom ( ker imamo relativno svobodno voljo in lahko ustvarjamo tudi to, kar škoduje – ozrimo se okrog sebe) pride do neke sposobnosti, pa so njegovi nameni pod vzporednico te sposobnosti, kot bi bilo naravno, potem se začne dogajati samouničevanje. Morda zato tudi nimamo sposobnosti, omenjene v naslovu.

Nekateri posamezniki delajo na zviševanju stopnje zavesti; eni bolj uspešno, drugi manj. In vsem, ki jim to uspeva, so pridobili nekaj dragocenega. To je lahko ali neko višje duhovno stanje, ali morda zmožnost telekiniranja, ali karkoli. Žal pa k temu še vedno ne teži vsak posameznik na svetu, le redki, zato v splošnem ostajamo še vedno na isti stopnji zavesti. Tako je tudi prav, saj kot si sama omenila, če bi prišli do neke sposobnosti, s katero verjetno večina ne bi vedela pravilno ravnati, bi prišlo do katastrofe.
Ampak, h katastrofi in samouničevanju smo nagnjeni že zdaj; imamo morda kakšno sposobnost, kateri nismo kos?

[Tysia]

Mislim,da ni treba načrtno delati na zviševanju stopnje zavesti, če smo v stiku s samim sabo. To se naravno razvija samo. Tako kot ni nujno, da bo nekdo, ki veliko dela na sebi pod lastno prisilo, dejansko rasel v stopnji zavesti. ( Analogija: zelo si želimo, da bi spoznali partnerja za življenje, pa je kar suša. Ko si nehamo želeti, pa pride. No, seveda so dejavniki različni, sam princip pa je podoben.)
Kateri ljudje so najbolj nagnjeni k uničevanju/ samouničevanju? Tisti, ki niso v stiku s samim sabo. Lahko bi rekli tudi v stiku s svojo pravo resnico. Ali pa morda kar v stiku z naravo ( s katero si lahko v stiku, tudi če si med štirimi stenami)? Vendar pa se tu pojavi vprašanje, ali se lahko zgodi, da je ta prava resnica taka, da deluje uničevalno? Se npr. lahko rodiš kot morilec? ( Kar, če filozofiram naprej tudi ni nujno slabo, sploh če zavzamemo stališče, da je človek virus narave. Potem je tu zopet vprašanje, če je tista prava resnica morilca v bistvu podrejena in v skladu z višjo resnico, resnico narave npr., da bi ji pomagala ohraniti harmonijo, in zato uniči sama sebe?)

"Ampak, h katastrofi in samouničevanju smo nagnjeni že zdaj; imamo morda kakšno sposobnost, kateri nismo kos?"

Ja, sposobnost razmišljanja.

[g00fy_qa]

Mislim,da ni treba načrtno delati na zviševanju stopnje zavesti, če smo v stiku s samim sabo. To se naravno razvija samo. Tako kot ni nujno, da bo nekdo, ki veliko dela na sebi pod lastno prisilo, dejansko rasel v stopnji zavesti. ( Analogija: zelo si želimo, da bi spoznali partnerja za življenje, pa je kar suša. Ko si nehamo želeti, pa pride. No, seveda so dejavniki različni, sam princip pa je podoben.)

Jaz se tukaj ne strinjam s tabo. Menim, da moraš na zviševanju stopnje zavesti zavestno delati. Če se vsedeš na zofo pred tv in čakaš da ti višja stopnja zavesti pade na glavo, tega ne boš nikoli dočakal. Zavedno delo na sebi je potrebno, da se lahko premakneš s trenutne točke, recimo tudi cone udobja in napreduješ.
Tvoj primer z ljubeznijo je povsem drugačen, tam obstajajo razlogi, zakaj najdeš partnerja takrat, ko ga ne iščeš; ker si bolj samozavesten, neobremenjen, kar privlači pozitivno naravnane ljudi itd.

Se npr. lahko rodiš kot morilec?

Ne razumem kaj točno si mislila s tem, ampak... Nihče še ni mogel dokazati, da se kot morilec rodiš. Morilec postaneš zaradi vpliva okolice, grobo povedano.

[Tysia]

Človek, ki se vsede na zofo pred TV in čaka, da se zgodi, po vsej verjetnosti ni v stiku sam s sabo. Človek, ki je v stiku sam s sabo bo najverjetneje aktiven ( če bo seveda cel in zdrav) in pozoren. Bo naraven. ( Če bi filozofijo nadaljevala, bi se dalo seveda dokazati tudi nasprotno – se spomniš sofistov?) In takemu človeku se bo dogajala » evolucija« in »revolucija« v skladu z naravo. Si kdaj pomislila, da bi znale biti živali ( in rastline) glede določenega vidika na višji duhovni stopnji, kot smo ljudje?
Morda misliva podobno, ampak se drugače izražava. Sama se strinjam s tem, da je zavedno delo na sebi pomembno, vendar bi dodala še to, kar sem napisala – če je človek v stiku sam s sabo, se mu ni treba truditi, da to doseže, ker mu »pade z neba«. Seveda, če je človek sposoben aktivnega življenja in posluša sebe ter si sledi ( lahko tudi posluša naravo).
Po drugi strani pa… si opazila ( ste opazili), koliko je »kvazi duhovnežev« okoli nas? Delajo na sebi, obiskujejo razne tečaje, meditirajo., itd, pa se zaradi posiljevanja samega sebe ( o tem bi se tudi dalo razglabljati) ne premaknejo kaj daleč naprej. Nekje pa se nahaja nek kmet, v hišici, daleč od civilizacije, brez kakšnih knjig, TV, interneta, pa se lahko pospešeno razvija in ima zavest glede na »duhovneža«, ki ves čas dela na sebi, zelo visoko.
No, ampak ti si verjetno mislila tisto pravo delo na sebi, ki vsebuje srce.
Kar se tiče primera z ljubeznijo, ja, res sem dala nekoliko netipičen primer, in bi človek ki ne bi mislil, to kar jaz, lahko razumel popolnoma drugače. Ampak tudi v tvojem opisu tega primera, se najde povezava z osebnostno rastjo, sploh pod pogoji, ki sem jih prej napisala jaz. Poanta je v sproščenosti.

Glede morilca…
Postavila sem vprašanje, če se rodiš kot morilec in sicer po prejšnjem vprašanju na temo prave resnice v nas. Kaj če je prava resnica taka, da je narava ugotovila, da smo jo že preveč poškodovali in da smo ljudje »virus« tega planeta? Potemtakem bi se lahko začelo rojevati vse več in več ljudi, ki bi imeli v sebi seme prave resnice, ki bi težila k temu, da se ljudi izbriše iz obličja Zemlje? ( zato, da bi si narava lahko opomogla) Na tak način sem mislila, da se lahko rodiš kot morilec.
Seveda ima ta »teorija« velike luknje, npr. v primeru, da bi se zgodilo to, da bi se narava res odločila, da smo tisti virus, ki ga je treba izbrisati, zakaj bi to počela na tak način? Ne bi bilo lažje, če bi se zgodil ( karikiram) vesoljni potop? Itd…

Glede dokazov o tem, ali se res rodiš kot morilec ali ne, ne moreš trditi, da niso dokazali. Nekje sem brala, da so ( žal se ne spomnim in ne morem navesti vira). Ampak veš, kako je s temi dokazi. Danes je paradižnik zdrav, ker vsebuje likopen in zdravi raka prostate, jutri pa bo nezdrav, ker je rakotvoren in ker je iz družine razhudnikov. Dokažeš lahko skoraj vse, kar želiš.

[g00fy_qa]

Človek, ki se vsede na zofo pred TV in čaka, da se zgodi, po vsej verjetnosti ni v stiku sam s sabo. Človek, ki je v stiku sam s sabo bo najverjetneje aktiven ( če bo seveda cel in zdrav) in pozoren. Bo naraven. ( Če bi filozofijo nadaljevala, bi se dalo seveda dokazati tudi nasprotno – se spomniš sofistov?) In takemu človeku se bo dogajala » evolucija« in »revolucija« v skladu z naravo. Si kdaj pomislila, da bi znale biti živali ( in rastline) glede določenega vidika na višji duhovni stopnji, kot smo ljudje?
Morda misliva podobno, ampak se drugače izražava. Sama se strinjam s tem, da je zavedno delo na sebi pomembno, vendar bi dodala še to, kar sem napisala – če je človek v stiku sam s sabo, se mu ni treba truditi, da to doseže, ker mu »pade z neba«. Seveda, če je človek sposoben aktivnega življenja in posluša sebe ter si sledi ( lahko tudi posluša naravo).
Po drugi strani pa… si opazila ( ste opazili), koliko je »kvazi duhovnežev« okoli nas? Delajo na sebi, obiskujejo razne tečaje, meditirajo., itd, pa se zaradi posiljevanja samega sebe ( o tem bi se tudi dalo razglabljati) ne premaknejo kaj daleč naprej. Nekje pa se nahaja nek kmet, v hišici, daleč od civilizacije, brez kakšnih knjig, TV, interneta, pa se lahko pospešeno razvija in ima zavest glede na »duhovneža«, ki ves čas dela na sebi, zelo visoko.
No, ampak ti si verjetno mislila tisto pravo delo na sebi, ki vsebuje srce.
Kar se tiče primera z ljubeznijo, ja, res sem dala nekoliko netipičen primer, in bi človek ki ne bi mislil, to kar jaz, lahko razumel popolnoma drugače. Ampak tudi v tvojem opisu tega primera, se najde povezava z osebnostno rastjo, sploh pod pogoji, ki sem jih prej napisala jaz. Poanta je v sproščenosti.

Ja, saj v bistvu se strinjam s tabo. Mogoče je forum in pisanje pač do tolikšne mere omejeno, da se nisve povsem razumeli, ker so bile informacije nepopolne.
Se strinjam s primeroma kvazi poduhovljenega človeka in kmeta. Morda zanka ni toliko v tem, da se nekdo zavesto odloči, da bo od sedaj naprej poduhovljen, ampak v tem, da to duhovnost pravilno izjava. Tako kot pravijo; lahko prebereš ne vem kakšno knjigo o osebnostni rasti, vendar če se te nekaj ne bo prijelo in ne boš začel celostno delovati drugače, potem prebrana knjiga nima nobenega učinka. Zdaj sem delno spremenila mnenje; višje zavedanje ti lahko pade na glavo, ampak v primeru, da deluješ pravilno in se duhovno razvijaš, čeprav se morda tega zavestno ne zavedaš.

Glede morilca…
Postavila sem vprašanje, če se rodiš kot morilec in sicer po prejšnjem vprašanju na temo prave resnice v nas. Kaj če je prava resnica taka, da je narava ugotovila, da smo jo že preveč poškodovali in da smo ljudje »virus« tega planeta? Potemtakem bi se lahko začelo rojevati vse več in več ljudi, ki bi imeli v sebi seme prave resnice, ki bi težila k temu, da se ljudi izbriše iz obličja Zemlje? ( zato, da bi si narava lahko opomogla) Na tak način sem mislila, da se lahko rodiš kot morilec.
Seveda ima ta »teorija« velike luknje, npr. v primeru, da bi se zgodilo to, da bi se narava res odločila, da smo tisti virus, ki ga je treba izbrisati, zakaj bi to počela na tak način? Ne bi bilo lažje, če bi se zgodil ( karikiram) vesoljni potop? Itd…

Tukaj si po mojem mnenju naredila dve bistveni napaki v razmišljanju.
1. Ločila si naravo in človeka. To je sicer ustaljeno prepričanje vsaj od modernizacije naprej, je pa toliko, kolikor je zgrešeno, povzročilo tudi škode. Zaradi tega, ker se človek postavlja nad naravo in jo izkorišča samo za svoj dobrobit, izhaja vso zlo moderne družbe. Mi nismo večvredni od narave, mi smo del nje in če bi se to vsi ljudje zavedali, bi bila podoba današnjega sveta krepko drugačna.
2. Naravi si podarila inteligenco. Narava sama po sebi ni inteligentna tvorba in zaradi tega ne more delati načrtov v smislu kako iztrebiti del nje. In ja, tudi če bi lahko to naredila, bi takšen načrt bil nesmiselni. S tem, ko bi bilo na svetu več in več morilcev se ljudje ne bi po mirni poti enostavno iztrebili, ampak bi prestrašene množice ali morda morilci med sabo ustvarili vojno, v kateri bi, ob uničenju samega sebe, uničili tudi naravo.

Glede dokazov o tem, ali se res rodiš kot morilec ali ne, ne moreš trditi, da niso dokazali. Nekje sem brala, da so ( žal se ne spomnim in ne morem navesti vira). Ampak veš, kako je s temi dokazi. Danes je paradižnik zdrav, ker vsebuje likopen in zdravi raka prostate, jutri pa bo nezdrav, ker je rakotvoren in ker je iz družine razhudnikov. Dokažeš lahko skoraj vse, kar želiš.

Če se spomniš kje, bi si to študijo z veseljem prebrala. V kolikor je meni znano je to 'dokazal' Lombroso; on je ugotavljal kakšni je rojeni morilec na podlagi izgleda, raznih telesnih anomalij. Tako so po njegovem mnenju morilci rojeni, imajo recimo sploščen nos, izrazite podočnjake, so brezčutni. Ženska naj bi bila že sama po sebi nagnjena k odklonskosti, tip idealne morilke je prostitutka itd itn. Njegova raziskava je bila seveda neumnost in so jo kasneje zavrnili kot neznanstveno.
Sedaj pa se znanstveniki ukvarjajo z odkrivanjem 'morilskega' gena in skušajo ugotoviti, če ima dedni zapis kakšno povezavo z odklonskostjo kasneje v življenju. Vendar nisem zasledila, da bi do zdaj kaj dokazali.

[Tysia]

"Tukaj si po mojem mnenju naredila dve bistveni napaki v razmišljanju.
1. Ločila si naravo in človeka. To je sicer ustaljeno prepričanje vsaj od modernizacije naprej, je pa toliko, kolikor je zgrešeno, povzročilo tudi škode. Zaradi tega, ker se človek postavlja nad naravo in jo izkorišča samo za svoj dobrobit, izhaja vso zlo moderne družbe. Mi nismo večvredni od narave, mi smo del nje in če bi se to vsi ljudje zavedali, bi bila podoba današnjega sveta krepko drugačna."

Da se človeka postavlja nad naravo je žal očitno, vsaj večina naše trenutne civilizacije. Sama pa človeka nad naravo ne postavljam. Z vidika morilca ( če govorimo o prejšnjem primeru) je človek naravi prej podrejen, ker je njeno orodje. Tista njegova narava, ki jo omenjam, je »vodena« od narave ( npr. da se v genskem zapisu naredi »napaka« in pride do morilske težnje v psihološkem profilu človeka), torej človek mora biti podrejen naravi ( v tem kontekstu). Kar se pa tiče ločevanja narave in človeka, se pa popolnoma strinjam s tabo, da smo del narave. Težko pa je doumeti, zakaj nam je potem dana relativno svobodna volja. Zakaj bi jo potrebovali, če bi bili eno z naravo in zakaj jo uporabljamo tako, da naravi škodujemo? Morda pa ji ne škodujemo na dolgi rok?
Človeška inteligenca je močna, Inteligenca pa očitno šepa.



"2. Naravi si podarila inteligenco. Narava sama po sebi ni inteligentna tvorba in zaradi tega ne more delati načrtov v smislu kako iztrebiti del nje. In ja, tudi če bi lahko to naredila, bi takšen načrt bil nesmiselni. S tem, ko bi bilo na svetu več in več morilcev se ljudje ne bi po mirni poti enostavno iztrebili, ampak bi prestrašene množice ali morda morilci med sabo ustvarili vojno, v kateri bi, ob uničenju samega sebe, uničili tudi naravo."


Odvisno zopet od definicije inteligence. Kot kaj ti dojemaš pojem inteligenca? IQ testi, na ta način? Sama mislim, da je narava še kako inteligentna ( lahko bi jo poimenovali tudi Bog). Na kakšen način bi ti razložila razvoj vrst, pojav telekineze, ki si jo omenjala, itd… Je do vsega prišlo naključno?

Kar pa se tiče načrtov, kako iztrebiti del nje…zakaj bi bili taki načrti nesmiselni? Predpostavimo, da imamo ljudje relativno svobodno voljo in se odločimo delati proti naravi, ker gledamo na trenutni užitek. S tem vplivamo na ravnovesje v njej sami, torej tudi na živali, rastline, itn. Od kje bi si jemali pravico uničiti tudi druge, ne samo svoje vrste? Zato bi bilo morda inteligentno od narave, da nas iztrebi na način, ki najmanj poškoduje ostale ( ena od opcij, ki mi je trenutno padla v glavo).
Ja, in ko bi ustvarili vojno ( tako ali drugačno), bi verjetno res uničili del narave. Ampak ali ni po eni strani bolje odrezati si nogo, kot pa se ubiti? Evolucija pa nam dokazuje, da je narava samoobnovljiva.

Mislim tudi, da ni vse tako črno, kot se predstavlja skozi te poste.

»Sedaj pa se znanstveniki ukvarjajo z odkrivanjem 'morilskega' gena in skušajo ugotoviti, če ima dedni zapis kakšno povezavo z odklonskostjo kasneje v življenju.«

Tudi jaz sem mislila v tem kontekstu. Študijo pa sem odkrila nekaj časa nazaj naključno ( po kar nekaj ovinkih), ko sem brskala po internetu, vendar si nisem shranila. Če dobim, posredujem link.
Lombrosova raziskava pa niti ni bila taka neumnost, če mene vprašaš. Problem je le, da se jo je vzelo preveč »zares« oziroma je bila tako zastavljena. Lahko bi služila kot odskočna deska za nadaljne, relevantne raziskave. Res pa je, da po videzu in brezčutnosti ne moreš trditi, da so ljudje, ki ustrezajo kriterijem morilci. Kljub temu pa to nakaže neko pot, seveda, če raziskavo vzamemo neobremenjeno.

[g00fy_qa]

Kot kaj ti dojemaš pojem inteligenca? IQ testi, na ta način? Sama mislim, da je narava še kako inteligentna ( lahko bi jo poimenovali tudi Bog). Na kakšen način bi ti razložila razvoj vrst, pojav telekineze, ki si jo omenjala, itd… Je do vsega prišlo naključno?

Inteligenco sem tukaj mislila kot sposobnost razmišljanja in logičnega sklepanja. Tega narava nima, ker ni razmišljujoča tvorba. Razvoj vrst in telekinezo bi jaz razlagala z evolucionizmom, na kratko povedano. Evolucije pa nekako ne moremo enačiti s tem, da narava lahko 'misli'.

Kar pa se tiče načrtov, kako iztrebiti del nje…zakaj bi bili taki načrti nesmiselni? Predpostavimo, da imamo ljudje relativno svobodno voljo in se odločimo delati proti naravi, ker gledamo na trenutni užitek. S tem vplivamo na ravnovesje v njej sami, torej tudi na živali, rastline, itn. Od kje bi si jemali pravico uničiti tudi druge, ne samo svoje vrste? Zato bi bilo morda inteligentno od narave, da nas iztrebi na način, ki najmanj poškoduje ostale ( ena od opcij, ki mi je trenutno padla v glavo).
Ja, in ko bi ustvarili vojno ( tako ali drugačno), bi verjetno res uničili del narave. Ampak ali ni po eni strani bolje odrezati si nogo, kot pa se ubiti? Evolucija pa nam dokazuje, da je narava samoobnovljiva.

Meni pač ta ideja o maščevalni naravi, ki nas hoče izničiti, ni všeč. Prvič zato, ker narava ni sposobna razmišljanja, sklepanja in načrtovanja in zato, ker smo tudi mi narava. Narava deluje po principu evolucije in naravnega izbora in ne: "Aha, ljudje me hočejo uničiti, dala jim bom gen, ki bo povzročil samouničenje, tako bom lahko preživela." Mogoče malo pretiravam, ampak ja...

Lombrosova raziskava pa niti ni bila taka neumnost, če mene vprašaš. Problem je le, da se jo je vzelo preveč »zares« oziroma je bila tako zastavljena.

Že podatek, da je bil Lombroso zavrnjen kot neznanstven je dovolj, da postane enačenje velikosti določenih delov telesa z morilskimi nagnjenji - neumnost. Ok, če mi kdo dokaže, da obstajajo posamezni geni, ki pod ustreznimi vplivi okolja lahko povzročijo večjo agresivnost ali karkoli podobnega; kupim. Velikost lobanje in morilska nagnjenja pa imata toliko skupnega kot blondinke in neumnost.

[Tysia]

»Inteligenco sem tukaj mislila kot sposobnost razmišljanja in logičnega sklepanja. Tega narava nima, ker ni razmišljujoča tvorba. Razvoj vrst in telekinezo bi jaz razlagala z evolucionizmom, na kratko povedano. Evolucije pa nekako ne moremo enačiti s tem, da narava lahko 'misli'.«

Evolucija je po definiciji ( iz Wikipedije) biološki proces, ko populacije organizmov pridobijo in posredujejo dobljene lastnosti iz generacije v generacijo ( po Darvinu).
Meni je že samo po tej definiciji narava zelo inteligentna. Kako je evolucija, ki bi lahko bila lastnost narave ( ne dobesedno, temveč posredno), tako napredna, da se večinoma razvija progresivno? In da je ( po eni izmed teorij) delovala na ta način, da je iz enocelične bakterije nastal mnogoceličen in še inteligenten ( po sedaj veljavni definiciji) osebek, človek? Zgolj naključje? Kaj je tisto, kar vodi k temu, da se življenje razvija naprej? In to, da je vse tako čarobno prepleteno? Če malo pogledaš, so stvari v naravi urejene s tako preciznostjo in kompleksnostjo, ki jo današnja človeška in umetna inteligenca skupaj ne premoreta.
To, da pa narava ni razmišljujoča tvorba, na tak način, kot si morda predstavljamo mi ( da tvori misli podobno kot človek), je verjetno res, kar pa ne pomeni, da ni inteligentna. Kaj pa če razmišlja na kakšen drugačen način, ki ga mi ne doumemo?

Samo nekaj v razmislek. Točka obstaja v prvi dimenziji. V drugi dimenziji se nahaja premica, v tretji se nahaja lik, v četrti pa telo. Točka vidi »bitja« vseh dimenzij izključno kot točke ( ker sama gleda iz tega stališča). Telo pa vidi vsa bitja navedenih štirih dimenzij različno – prvo je točka, drugo premica, tretje lik in njej »enakovredno bitje« je telo. Bi to lahko primesli tudi na primer človeka in njegovega dojemanja sveta? (In tudi posledično sposobnosti, katerih obstoj je nakazan v naslovu te teme?)


"Meni pač ta ideja o maščevalni naravi, ki nas hoče izničiti, ni všeč. Prvič zato, ker narava ni sposobna razmišljanja, sklepanja in načrtovanja in zato, ker smo tudi mi narava. Narava deluje po principu evolucije in naravnega izbora in ne: "Aha, ljudje me hočejo uničiti, dala jim bom gen, ki bo povzročil samouničenje, tako bom lahko preživela.""

Ja, če priznam, tudi meni ni pretirano všeč, iz čisto egoističnega vzgiba ( pri meni). Zdi pa se mi nekako logična. ( Čeprav bi lahko podala tudi kakšno drugo »teorijo«…)
Kaj pa se je po tvojem dogajalo vsakih nekaj tisoč let, ko naj bi prišlo do »izbrisa« večine življenja iz obličja Zemlje in ( nekoliko pretiravam pri vsem tem) zakaj so izumrli dinozavri? Pa starodavne civilizacije ( čeprav je npr. o Majih nekaj drugih mišljenj, kaj se je z njimi zgodilo)? In, konec koncev, kaj se dogaja danes pospešeno? Globalno ogrevanje, ki je povezano tudi z naravnimi katastrofami,vse več alergij in bolezni itn. Tudi na tem primeru morda nekoliko pretiravam ( in je čisto verjetno, da je do tega prihajalo skozi vso zgodovino, pa ni bilo toliko govora oziroma je bilo bolj »samoumevno«), pa vseeno. Ali smo za to odgovorni ljudje sami ali je to le »višji« korak evolucije? Morda malo mešano? Je to neko ciklično dogajanje, povezano z souplivi in gibanjem planetov in zvezd?
Zakaj se potemtakem to dogaja, če narava nima inteligence? Razen v primeru, da priznavamo obstoj Boga na način, kot nas učijo religije in mu je narava podrejena ter je le orodje v njegovih rokah?


Aja, pa da naredim še malo reklame za filozofiranje in obenem malo pobožam svoj ego... izpit, za katerega sem se učila te dni, ko sem filozofirala na tem forumu, in je eden izmed težjih (nezanimivih), sem naredila z 10!

[g00fy_qa]

Kako je evolucija, ki bi lahko bila lastnost narave ( ne dobesedno, temveč posredno), tako napredna, da se večinoma razvija progresivno? In da je ( po eni izmed teorij) delovala na ta način, da je iz enocelične bakterije nastal mnogoceličen in še inteligenten ( po sedaj veljavni definiciji) osebek, človek? Zgolj naključje? Kaj je tisto, kar vodi k temu, da se življenje razvija naprej? In to, da je vse tako čarobno prepleteno? Če malo pogledaš, so stvari v naravi urejene s tako preciznostjo in kompleksnostjo, ki jo današnja človeška in umetna inteligenca skupaj ne premoreta.

Ja, mi smo zgolj naključje. Tvoje razmišljanje o inteligentni naravi me močno asociira na "intelligent design", na to pa sem precej alergična, ker je neumnost.
Vse je čarobno prepleteno zaradi evolucije, naravnega izbora, čistega naključja po eni strani, ki omogoča preživeti in se razvijati najsposobnejšim. Narava je precizna in kompleksna, ker se je v tako z evolucijo zelo zelo dolga leta razvijala.

Samo nekaj v razmislek. Točka obstaja v prvi dimenziji. V drugi dimenziji se nahaja premica, v tretji se nahaja lik, v četrti pa telo. Točka vidi »bitja« vseh dimenzij izključno kot točke ( ker sama gleda iz tega stališča). Telo pa vidi vsa bitja navedenih štirih dimenzij različno – prvo je točka, drugo premica, tretje lik in njej »enakovredno bitje« je telo. Bi to lahko primesli tudi na primer človeka in njegovega dojemanja sveta? (In tudi posledično sposobnosti, katerih obstoj je nakazan v naslovu te teme?)

Mislim, da je to zelo dober primer za dojemanje sveta s človekovega stališča, hvala, ga bom z veseljem kdaj uporabila. Je pa vprašanje; smo mi pike? Menim, da dosti dlje še nismo, v najboljšem primeru pri premici. Dobivam flash backe na neko oddajo, ki je bila dolgo nazaj na Discoveryju, kjer so civilizacije razdelili po razvitosti v štiri skupine. Mi smo sedaj v skupini nič (upam da se prav spomnim, 95% prepričana sem)

Kaj pa se je po tvojem dogajalo vsakih nekaj tisoč let, ko naj bi prišlo do »izbrisa« večine življenja iz obličja Zemlje in ( nekoliko pretiravam pri vsem tem) zakaj so izumrli dinozavri? Pa starodavne civilizacije ( čeprav je npr. o Majih nekaj drugih mišljenj, kaj se je z njimi zgodilo)? In, konec koncev, kaj se dogaja danes pospešeno? Globalno ogrevanje, ki je povezano tudi z naravnimi katastrofami,vse več alergij in bolezni itn. Tudi na tem primeru morda nekoliko pretiravam ( in je čisto verjetno, da je do tega prihajalo skozi vso zgodovino, pa ni bilo toliko govora oziroma je bilo bolj »samoumevno«), pa vseeno. Ali smo za to odgovorni ljudje sami ali je to le »višji« korak evolucije? Morda malo mešano? Je to neko ciklično dogajanje, povezano z souplivi in gibanjem planetov in zvezd?
Zakaj se potemtakem to dogaja, če narava nima inteligence? Razen v primeru, da priznavamo obstoj Boga na način, kot nas učijo religije in mu je narava podrejena ter je le orodje v njegovih rokah?

Zgodovina ni moje področje, a recimo ... Za izumrtje določenih vrst živali so verjetno krivi spremenjeni naravni dejavniki, še najbolj klima in posledično tudi rastinstvo. Živali se niso znale ali mogle tako hitro prilagoditi novim spremembam in so izumrle.
Omenila si ciklično dogajanje, recimo da to povežem s cikličnimi teorijami družbenih sprememb. Gre se za to, da razlagajo 'življenje in propad' cilivizacij z naravnim ciklom življenja (rojstvo, mladost, zrelost, smrt). Tako naj bi vsaka civilizacija imela svoje obdobje in na koncu tudi končala svojo pot.
Meni osebno je bolj všeč marksistični pogled, ki govori nekako o tem, da se je skozi zgodovino premo sorazmerno povečeval razvoj proizvajalnih sil (hah, sem si zapomnila izraz ) in da je zato odvisnost od narave vedno večja. Zaradi tega se spreminja odnos človeka do narave. Ljudje se okolju več ne prilagajamo, ampak ga z delom in zaradi želje po večjem kapitalu, spreminjamo. Zato globalno segrevanje, ki je produkt človekovega vedno večjega izkoriščanja narave, ko le-ta 'ne zmore' več pritiskov.

Aja, pa da naredim še malo reklame za filozofiranje in obenem malo pobožam svoj ego... izpit, za katerega sem se učila te dni, ko sem filozofirala na tem forumu, in je eden izmed težjih (nezanimivih), sem naredila z 10!

Čestitam!

[Tysia]

«Ja, mi smo zgolj naključje. Tvoje razmišljanje o inteligentni naravi me močno asociira na "intelligent design", na to pa sem precej alergična, ker je neumnost.«

He he, tukaj se pa malce koljeva v pogledih na svet ( čeprav če bi vse pojme definirali, bi verjetno našli skupni jezik – ah, ta omejenost besed.  ). Super!
Dopuščam sicer možnost, da smo samo naključje, čeprav sem skoraj prepričana v nasprotno. Ja, morda res spominja na intelligent design, predvsem zato, ker trenutno znanje ne more (še) biti dokazano. Je pa tudi tako, da je bila včasih strela pojmovana kot slaba volja boga, za kar danes »vemo« in smo dokazali, da ni tako oziroma smo dokazali neposredno, kako do tega pride. Da ni slaba volja boga, pa še vedno nismo dokazali. Kaj če je bog vseeno svojo voljo poslal na Zemljo v obliki strele, mi pa smo samo dokazali način, kako je to naredil? ( in ozadja npr. ne vidimo) No, malo verjetno, na tem primeru sem hotela samo pokazati princip.
( Prav tako se s tem podajanjem mnenja ne opredeljujem kot teistka ali pa ateistka, temveč samo podajam morebitne možnosti, filozofiram.)

Vprašala bi te pa samo nekaj. Zakaj potem obstaja življenje, predvsem tako kompleksno kot je? Težko bi rekla, da je vse zgolj zaradi naključja. ( Ali pa si to želim verjeti, zaradi morebitnega strahu pred minljivostjo in željo po smislu življenja?) Moji možgani so se naučili delovati na nek način ( v veliki meri v skladu s kulturo, v kateri živim), srce čuti na drug način. Kaj je resnično? Tisto, do katerega se dokopljem z razmišljanjem, prek ( in zaradi) orodja možgani, je v veliki meri v skladu s tem, kar so me naučili, kar sem prebrala, itn. Kaj pa je tisto, kar čuti moje srce? ( Nekoliko karikiram, zaradi lažjega razumevanja.) Na podlagi česa pa čuti? Zanimivo se mi zdi, da se, v kolikor je meni znano, paranormalne tehnike izvajajo z »izklopom« razuma, skozi čutenje, zaznavanje, srce. In če nam je to dano po evoluciji…. Kaj je potem bolje, ali glava ali srce? Verjetno kombinacija, zato pa imamo oboje, pa vseeno. Vprašaj se, kaj čutiš, da je res. ( Resnično čutiš; ob tem pa poskušaš pustiti ob strani morebitno manipulacijo s strani cerkve, oziroma kakršne koli religije, če si verna, kar pa verjetno v tem smislu nisi.) S tem te ne želim prepričati, da je moj način razmišljanja boljši, sploh ne. Želim ti samo na nek način pokazati, da bi bilo glede takih stvari pustiti možnosti odprte in ne neke filozofije kot neumnost. ( Vem, da nisi obsojala mene in moje filozofije; ampak npr v primeru Intelligent designa.)

»Je pa vprašanje; smo mi pike? Menim, da dosti dlje še nismo, v najboljšem primeru pri premici. Dobivam flash backe na neko oddajo, ki je bila dolgo nazaj na Discoveryju, kjer so civilizacije razdelili po razvitosti v štiri skupine. Mi smo sedaj v skupini nič (upam da se prav spomnim, 95% prepričana sem)«

Zopet odvisno, na katero opazovališče se postaviš. V vidika rastline, če gledamo po inteligenci, ki jo merijo standardni testi IQ, se verjetno nahajamo na stopnji lika. ( one so pike, živali premice, mi pa liki)
gOOfy_qa, na kakšen način pa so bile razdeljene te skupine v oddaji, ki si jo gledala? Glede na kaj? In v primerjavi s čim? Bi se dalo v kar zanimivo debato spustiti o tem.

Glede evolucije in izumrtja vrst pa se do neke mere strinjam s tabo ( in tudi marksističnim pogledom na svet ), vendar imava tukaj že v osnovi nekoliko različno mišljenje, zato se ne bom še enkrat spravljala nate.


»Čestitam! « Hvala, hvala, nisem mogla, da ne bi napisala. No, se pa sedaj učim že za drugi izpit, ki ga imam v ponedeljek in bom preizkusila še na tem, ali je filozofiranje res povezano z boljšim pomnenjem, povezovanjem snovi. Upam, da ne bo po drugem testu verjetnost 50: 50.

[Sharona05]

žal, se mi mudi živet.

[g00fy_qa]

Dopuščam sicer možnost, da smo samo naključje, čeprav sem skoraj prepričana v nasprotno. Ja, morda res spominja na intelligent design, predvsem zato, ker trenutno znanje ne more (še) biti dokazano. Je pa tudi tako, da je bila včasih strela pojmovana kot slaba volja boga, za kar danes »vemo« in smo dokazali, da ni tako oziroma smo dokazali neposredno, kako do tega pride. Da ni slaba volja boga, pa še vedno nismo dokazali. Kaj če je bog vseeno svojo voljo poslal na Zemljo v obliki strele, mi pa smo samo dokazali način, kako je to naredil? ( in ozadja npr. ne vidimo) No, malo verjetno, na tem primeru sem hotela samo pokazati princip.

Nekoč, ko znanja o tem od kje pride strela še ni bilo, je bil nastanek strele direktno poslan od boga. Z novimi odkritji pa se seveda to podre in lahko začnemo špekulirati v smislu: ok, priznam, da strela nastane tako in tako, ampak nad tem še vseeno stoji bog. Neumnost, nekoč je bila sveta resnica, a zdaj pa se bodo kar prilagajali. Podobno je z nastankom sveta ali pojavom človeka. Da si omenil, da smo posledica evolucije in smo se razvili 'iz opic'; zažgali bi te. Zdaj pa se že kar prilagajajo pa pravijo.. ok, priznavamo evolucijo, ampak to še vedno ne pojasni, da boga ni. Blabla. In ko bomo dokazali da so vse dogme napačne, kaj pa potem? Spet bodo sedanje čiste resnice vzete kot metafore. Če se ljudje želijo nečesa oklepati se pač bodo.

Vprašala bi te pa samo nekaj. Zakaj potem obstaja življenje, predvsem tako kompleksno kot je? Težko bi rekla, da je vse zgolj zaradi naključja. ( Ali pa si to želim verjeti, zaradi morebitnega strahu pred minljivostjo in željo po smislu življenja?) Moji možgani so se naučili delovati na nek način ( v veliki meri v skladu s kulturo, v kateri živim), srce čuti na drug način. Kaj je resnično? Tisto, do katerega se dokopljem z razmišljanjem, prek ( in zaradi) orodja možgani, je v veliki meri v skladu s tem, kar so me naučili, kar sem prebrala, itn. Kaj pa je tisto, kar čuti moje srce? ( Nekoliko karikiram, zaradi lažjega razumevanja.) Na podlagi česa pa čuti? Zanimivo se mi zdi, da se, v kolikor je meni znano, paranormalne tehnike izvajajo z »izklopom« razuma, skozi čutenje, zaznavanje, srce. In če nam je to dano po evoluciji…. Kaj je potem bolje, ali glava ali srce? Verjetno kombinacija, zato pa imamo oboje, pa vseeno. Vprašaj se, kaj čutiš, da je res. ( Resnično čutiš; ob tem pa poskušaš pustiti ob strani morebitno manipulacijo s strani cerkve, oziroma kakršne koli religije, če si verna, kar pa verjetno v tem smislu nisi.) S tem te ne želim prepričati, da je moj način razmišljanja boljši, sploh ne. Želim ti samo na nek način pokazati, da bi bilo glede takih stvari pustiti možnosti odprte in ne neke filozofije kot neumnost. ( Vem, da nisi obsojala mene in moje filozofije; ampak npr v primeru Intelligent designa.)

Življenje je kompleksno zaradi procesa evolucije, čistega naključja. Nekateri ljudje pač tega ne morejo sprejeti, ker hočejo najti neko osmislitev svojega življenja ali pa iščejo v bogu in posmrtnem življenju nadomestilo za toživljenjsko trpljenje. Kakor pač komu paše.
Sprašuješ kaj je resnično... Boš verjela znanosti, ki pravi da človek ni nekaj posebnega in danega od boga ali pa svojemu občutku superiornosti in potrebi po nečem več. V kaj verjeti je odvisno od posameznika, vsak ima svojo pravo resnico. Nekateri so pač v veliko večji zmoti kot drugi, to pa še ne pomeni, da kaj slabše živijo. Jaz ne bi odločala kaj je absolutno boljše; 'razum ali srce'. Osebno imam raje resnico kot neumnosti, ki mi jih napletajo religije. Čeprav ne pravim, da ne bi živela lepše, če bi res verjela religijskim izročilom.
Paranormalni pojavi izvirajo iz uma in iz 'občutka'. Ne gre se toliko da izklopiš razum, bolj za to, da izklopiš ustaljene vzorce razmišljanja in umetne meje, ki nam jih celo življenje postavljajo.
Pa mogoče še zakaj obsojam intelligent design... Na kratko zato, ker je to religija, če smo natančnejši krščanstvo, in prav nobena znanost, kot bi intelligent design nekateri radi predstavili.

gOOfy_qa, na kakšen način pa so bile razdeljene te skupine v oddaji, ki si jo gledala? Glede na kaj? In v primerjavi s čim? Bi se dalo v kar zanimivo debato spustiti o tem.

Žal je bila ta oddaja vsaj kakšno leto nazaj in se ne spomnim... Mislim da je bila primerjava v kakovosti življenja, pridobivanju energije, odnosu do okolja in podobno.

No, se pa sedaj učim že za drugi izpit, ki ga imam v ponedeljek in bom preizkusila še na tem, ali je filozofiranje res povezano z boljšim pomnenjem, povezovanjem snovi. Upam, da ne bo po drugem testu verjetnost 50: 50.

Študiraš filozofijo?

P.s.: bi se še bolj razpisala, a me čas preganja; jutri je matura.

[Tysia]

»Zdaj pa se že kar prilagajajo pa pravijo.. ok, priznavamo evolucijo, ampak to še vedno ne pojasni, da boga ni. Blabla. In ko bomo dokazali da so vse dogme napačne, kaj pa potem? Spet bodo sedanje čiste resnice vzete kot metafore. Če se ljudje želijo nečesa oklepati se pač bodo.«

Kaj pa naslednja »teorija«, no, prej zgodbica: Predpostaviva, da se je začelo s človekom, ki je bil ves neveden postavljen na svet. Za vse nenavadne dogodke, ki jih je opazil, mu je bilo dano razmišljanje ( je sam prišel do tega), da je to od neke višje sile, ki razpolaga z njegovim življenjem in stvarmi okrog njega. Sčasoma pa se mu je začelo pojavljati kritično, analitično in skeptično mišljenje. Raziskoval je, opazoval in delal poskuse ter na ta način razlagati prej nenavadne pojave. Višja sila je začela izgubljati na pomenu, saj se je zadovoljil z dokazi, ki so navidez pojasnili zadevo. Tako so tekla leta in človek je opustil misel na višjo silo, saj si je vse znal razložiti na analitičen način. Obenem pa je počasi začel zgubljati smisel življenja, kar se je poznalo tudi na človeški populaciji sami ( samomori, uboji, …). Ugotovil je, da mu nekaj manjka, čeprav ve, kako je sestavljen atom in kako deluje človeška psiha. Začel se je poglabljati sam vase in iskati kje bi bilo tisto nekaj, kar bi osmislilo njegovo življenje. Tako se je zopet ponovno vrnil k višji sili, ki se je vsa tiha in skromna skrivala v sleherniku. Takrat je dojel, da je bila ta pot smiselna, da je spoznal dva vidika sebe, tistega vodenega in tistega svobodnega, celostnega in analitičnega, intuitivnega in logičnega. Takrat sta mu tudi možganski polovici začeli delovati bolj povezano in harmonično. Njegova pot se je šele začela.

Ko praviš, da če se ljudje želijo nečesa oklepati, se pač bojo… Da, ampak oklepati se da tudi znanosti, torej njenih dognanj. Mislim, da je to kar pogosto, pravzaprav. Lahko pa je tudi zavračanje obstoja višje sile ( boga, narave, vesolja, beseda pravzaprav ni pomembna) oklepanje znanosti.
Znanost je super zadeva. Ampak če vprašaš mene, jo je pametno jemati neobremenjeno ( kar je lahko v določenih primerih zelo težko) in biti vedno odprt tudi za druge opcije. Tudi bog oziroma narava sta lahko ena izmed opcij. ( Tukaj ne mislim manipulacij, ki so jih izvajale religije v imenu boga in njihova predstava boga ljudem.)


»Osebno imam raje resnico kot neumnosti, ki mi jih napletajo religije. Čeprav ne pravim, da ne bi živela lepše, če bi res verjela religijskim izročilom.«

Se strinjam s povedanim. Verjetno pa bi znalo biti še bolje, če boš kritično dojemala religijo in pobrala zase najboljše iz verskih izročil. Pa saj niso vsa tako neumna. Res je, da je religija naredila veliko slabega na tem svetu, ampak to še ne pomeni, da je vera sama slaba. Jaz mislim, da se v verskih izročilih skriva veliko zelo uporabnih modrosti. Velikokrat pa je pri njih pomembno, da se jih ne dojema na dobesedni način, ampak se prenese v trenutni prostor in čas ter koncepte razmišljanja.
Drugače se pa tudi resnica, ki ti jo poda znanost, lahko hitro obrne v svoje nasprotje ali vsaj v delno resnico, ko pride na dan na novo znanstveno dokazana resnica.
Je pa res, da dajejo našemu načinu razmišljanja večjo težo znanstveni dokazi. Na tak način smo se naučili dojemati, tako nam trenutno delujejo možgani in zato se nam zdijo taki znanstveni dokazi bolj resnični. Če pa bi razmišljali na drug način, npr. skozi čutenje ( potem bi morala napisati »razmišljali«  ), bi bili taki dokazi manj vredni in dlje od resnice.


»Študiraš filozofijo?«

Ne. Če zakompliciram, oziroma povem z besedami, ki niso v pogosti rabi glede mojega študija, študiram antropološko kineziologijo. Ta ima veze s filozofijo toliko, kot vsak študij, ki ni filozofsko obarvan. Kaj je to, antropološka kineziologija? Kdo ve?

gOOf_qa, veliko znanja jutri na maturi! Če pa kje slučajno znanje ne bo pomagalo, pa obilo sreče! Sicer pa matura za tako brihtno punco zihr ne bo problem.

Sharona05, seveda, vsak po svoje. Ampak predlagam, da se ti mudi počasi. Lep večer!

[g00fy_qa]

Kaj pa naslednja »teorija«, no, prej zgodbica: Predpostaviva, da se je začelo s človekom, ki je bil ves neveden postavljen na svet. ........

No ja, vsak človek je svet za sebe in vsak mora najti nek svoj smisel obstajanja. Nekateri to najdejo v religiji, ki jim osmisli življenje, jim ponudi upanje, karkoli, drugi smisel iščejo v zakonih narave, tretji si ustvarijo svojega in tako dalje. Na podlagi te zgodbice seveda ni možno posplošiti, da ljudje rabimo religijo. Rabimo smisel, ampak to ni enako.

Ko praviš, da če se ljudje želijo nečesa oklepati, se pač bojo… Da, ampak oklepati se da tudi znanosti, torej njenih dognanj. Mislim, da je to kar pogosto, pravzaprav.

Ja, tudi znanosti se lahko oklepano. Tako znanost postane naša religija. Mislimo, da sta religija in znanost povsem različni stvari in se nujno izključujeta, ampak v bistvu imata vsaj eno zelo pomemno skupno točko; dajeta smisel. Težko je reči česa se je pametneje oklepati, znanosti ali religije, ker ima vsak svojo resnico.

Verjetno pa bi znalo biti še bolje, če boš kritično dojemala religijo in pobrala zase najboljše iz verskih izročil. Pa saj niso vsa tako neumna. Res je, da je religija naredila veliko slabega na tem svetu, ampak to še ne pomeni, da je vera sama slaba.

Seveda če seciraš religijska sporočila v njih lahko najdeš veliko dobrega, to je popolnoma res. Ampak že tisti del religije, ki je manipulativno nastrojen in nas prepričuje, da nekje na oblakih je bog, ki vse vidi in vse ve in če ne bomo dobri se bomo večno cvrli, me popolnoma odvrne. Ne rabim polovičnih resnic in iskanja drobtin modrosti. Vera sama po sebi ni slaba, saj za dobrega vernika lahko veliko dobrega naredi. Je pa slaba zaradi svojega poneumljanja množic in zaradi mnogih grozot, ki jih je povzročila. Zaradi tega je lahko del religije ne vem kako pozitiven, mene izmišljotine o bogu v taki obliki pač ne bodo prepričale.

Kaj je to, antropološka kineziologija? Kdo ve?

Jaz ne, a sliši se precej neuporabno.

gOOf_qa, veliko znanja jutri na maturi! Če pa kje slučajno znanje ne bo pomagalo, pa obilo sreče! Sicer pa matura za tako brihtno punco zihr ne bo problem.

Hvala... Naj to drži še vnaprej.

[floribunda]

ker je skozi zgodovino bilo, in še vedno je, v tem spektru vse kar je za človeka pomembnega. ker je kri bila rdeča in jo je bilo potrebno videt ker je v tem spktru vidna zelena, ki so jo hoteli jest, ker je bla tu rjava, kamor so sadili zeleno ipd. v glavnem ja. iz tega potem čisto zaneslivo izhaja tudi psihološki vidik barv.rdeča je še vedno opozorilna, plava pomirja, zelena tudi deluje pomirjevalno....
vsaj tko so nam pr okoljski psihologiji povedali.