po dolgem času sem spet našla tale forum... seveda sem pozabila s katerim mailom sem bila prijavljena... tako, da načeloma sem "nova"
mislim, da je tema primerna za moje vprašanje, oziroma problemček... tole pa je moj ROMAN... upam, da se vam bo uspelo prebiti čez.
Verjetno sem razmeroma "stara" ampak precej neizkušena na ljubezenskem področju. Celo življenje sem preživela v družbi fantov. Ves čas sem imela vsaj enega najboljšega prijatelja in mi je to tešilo željo po čem več. Čustveno sem bila preskrbljena, nekih večjih telesnih potreb pa nekje do konca srednje šole niti nisem čutila. Potem sem se noro zaljubila v fanta, s katerim sva se takrat družila... vse skupaj je trajalo dolga tri leta... tako, da sva bila umes skupaj, pa ne... pa spet skupaj... pa ne... Dokler se nisva, ne vem več zaradi česa, nehala pogovarjat. In ne govorima že več kot dve leti. Sem poskušala navezat stik nazaj, pa se noče pogovarjat... oz. bi govoril z mano, samo ko spije kozarček ali dva. No pa ne bo govora o njem. Bil je pač prvi in lagala bi, če bi rekla, da nima več delčka mojega srca. Vmes je bilo še par všečnih fantov... ampak nič konkretnega. Nihče mi ni zamajal tal pod nogami...
Pred kratkim pa sem spoznala nekoga, ki mu je to uspelo. Poznala sva se nekaj dni, tako na videz. Se pozdravljala, to je bilo pa tudi vse. Na zabavi, ko sva oba spila malo preveč, sva se začela pogovarjat. Počutila sem se kot, bi se poznala že od malih nog. Potegnil me je na plesišče. In ena stvar je pripeljala k drug. Njegov poljub je bil strasten, ustnice mehke... mmmmm... Fajn je blo... Ampak vseeno temu nisem pripisovala kakšnega pomena. Imela sva se en večer lepo, oba sva bila pod vplivom in to je to.
Naslednji dan, sva se večino časa lepo gledala iz enega konca na drugega. Šla sem ga pozdravit, ko je ravnokar lezel iz bazena. Stisnil me je k sebi, ker me je hotel malo zmočit. Se mi je zdelo lepo, ampak nič posebnega. Priznam pa, da so se mi začela malo mehčati kolena.
Naslednji večer, sem se na terasi bara pogovarjala s kolegico, ko se je naslonil na podboje vrat in naju nekaj časa gledal, dokler ga nisem opazila... s kretnjo mi je nakazal naj pridem noter. Nisem takoj skočila, ampak, sem dokončala pogovor in ga potem poiskala. S hrbtom je bil obrnjen proti meni, rekla sem si, da tako nimam kaj zgubit in sem ga objela. Začela sva se pogovarjat, medtem ko sva srkala vsak svojo pijačo. Kar naenkrat pa sva opazila, da natakarji pospravljajo stole in sva ostala sama
. Tako da sta morali miniti kakšni dve uri, pa sploh nisva opazila. Potem sva se počasi odpravila do študentov. Ni in ni nama zmanjkalo teme za pogovor. Ko bi se morala ločiti in oditi vsak na svojo stran, nama ni uspelo. Potegil me je k sebi in me poljubil. Hotela sem se posloviti. Pa mu me je nekako uspelo prepričati, da se mi ne splača pol ure voziti do doma, ker moram itak čez 3 ure bit nazaj, in naj spim pri njemu. I'm really not that tipe of girl... Samo me je nekaj tako vleklo k njemu, da mi razum ni kaj dosti pomagal, ko sem si govorila, da ga ne poznam dovolj. "K sreči" so bili ravno tisti dnevi v mesecu, tako da do konca nisva šla. Niti se ni kaj dosti pritoževal, ko sem mu povedala, da ne bo šlo. Je bila pa noč kljub temu precej vroča. In sem se čez dobro uro pol po tem ko je zaspal, jaz morala že spravit pokonci. Ni se zbudil, ko sem se oblačila. Počasi sem odklenila vrata in odšla.
Po tem se nisva več videla. Slišala sva se parkrat po sporočilih na FB: 1. ko sem se mu opravičila, da sem kar šla in potem še dvakrat. Številk seveda nisva izmenjala, ker je bilo vse skupaj tako hitro in spontano, da sama nisem niti pomislila na to, da rabim telefonsko številko
Za nekaj dni je odšel v tujino, pred dvema dnevoma je prišel domov in seveda še vedno ni odpisal na zadnje sporočilo.
Problem pa je, da me je čisto zmešal. Tip je točno to, kar si želim od partnerja. Samo malo preveč ignorira.
Kako obupano bi bilo, če mu spet JAZ pišem... da sem čez par dni spet v Ljubljani in če je za pijačo...??? Res se ne bi ukvarjala s tem, ampak ko sva bila skupaj sem čutila tisto NEKAJ med nama... Pa ni bil samo nagon in potreba
Fant, je drugače skrben stric, piše že magisterij, zaposlen... v poznih dvajsetih.
In sedaj vas sprašujem, kaj mi je storiti... ker v takšni sitaciji še nisem bila... aja jaz pa sem 22 letna študentka...
Lep pozdrav od Horusa 