Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

[osamljena]

najbolj soivražim večere, ko ležim v postelji in se spomnim kako je bilo še 2 meseca nazaj, ko je bil ob meni, me objel in me poljubil in sem v njegovem objemu zaspala bo to še kdaj? bom še kdaj spala z njim? bom sploh še kdaj srečna!!*??

delam veliko stvari, da bi se zamotila, vendar sem vedno sama, ker zavračam vse prijatelje od konca zveze. in ker sem sama se vedno jokam, in je le slabše

sva čist na istem. tudi jaz si postavljam ista vprašanja.
najbolj si želim da bi se vrnil k meni

[linnka*]

Najslabše je, če sediš doma in razmišljaš o tem kako je blo. Moraš se sprijazniti, da je sedaj drugače in vso pozornost usmeriti nase. Praviš, da se ne počutiš dobro v družbi in da te noben ne razume... to še ni razlog, da si zaradi tega skoz doma. Naredi načrt, v katerem boš samo ti. Preden greš spat razmišljaj o tem kam boš drugi dan šla, npr. na sprehod, mogoče v kakšen zavetišče (živali znajo zelo pomirjati), malo po trgovinah, na bazen plavat, na rolerje, če imaš avto se lahko kar nekam odpelješ in malo raziskuješ, lahko se vpišeš kam kot prostovoljka itd. Je milijon možnosti kako se zamotiti, ampak dokler se sama ne boš za to odločila, ne bo nič bolje. Sama pri sebi moraš razčistiti in iti naprej, ker nihče drug ne more namesto tebe.
Res, da karkoli boš počela bo verjetno v tvojih mislih, ampak vseeno bo lažje. In tudi zvečer namesto da misliš nanj, misli na to kaj si počela skozi dan, kaj bi še lahko in o tem tako dolgo razmišljaj dokler ne boš zaspala. Nisi prva in ne zadnja z zlomljenim srčkom, ampak tako pač je-na žalost. Samo od sebe ne bo šlo stran, ampak boš morala sama poskrbeti za to.

[osamljena]

Najslabše je, če sediš doma in razmišljaš o tem kako je blo. Moraš se sprijazniti, da je sedaj drugače in vso pozornost usmeriti nase. Praviš, da se ne počutiš dobro v družbi in da te noben ne razume... to še ni razlog, da si zaradi tega skoz doma. Naredi načrt, v katerem boš samo ti. Preden greš spat razmišljaj o tem kam boš drugi dan šla, npr. na sprehod, mogoče v kakšen zavetišče (živali znajo zelo pomirjati), malo po trgovinah, na bazen plavat, na rolerje, če imaš avto se lahko kar nekam odpelješ in malo raziskuješ, lahko se vpišeš kam kot prostovoljka itd. Je milijon možnosti kako se zamotiti, ampak dokler se sama ne boš za to odločila, ne bo nič bolje. Sama pri sebi moraš razčistiti in iti naprej, ker nihče drug ne more namesto tebe.
Res, da karkoli boš počela bo verjetno v tvojih mislih, ampak vseeno bo lažje. In tudi zvečer namesto da misliš nanj, misli na to kaj si počela skozi dan, kaj bi še lahko in o tem tako dolgo razmišljaj dokler ne boš zaspala. Nisi prva in ne zadnja z zlomljenim srčkom, ampak tako pač je-na žalost. Samo od sebe ne bo šlo stran, ampak boš morala sama poskrbeti za to.

saj v tem je problem.sploh se ne trudim da bi ga pozabila.vsako stvar ki jo počnem,povežem z njim. mogoče je problem tudi v tem,da še vedno upam da se bo vrnil k meni. nekako si ne morem dopovedat da je konec.

[linnka*]

Mogoče bo tole slišati zelo grdo, ampak če se ga ne trudiš preboleti in iti naprej, potem pa ne sprašuj kaj naj nardiš, da ne bo tako bolelo! Solze in bolečina ne bodo šle kar same od sebe stran, ampak se boš morala za to sama potruditi. Kar se pa tiče glede upanja, da bo prišel nazaj... punca, če se imaš kaj rada, pozabi na to upanje! Žal, ampak če bi hotel biti še naprej s tabo, ne bi dopustil da zaradi njega tako trpiš in bi bili trije tedni pavze dovolj. Če boš pa še naprej razmišljala o njem in o tistem "če pride nazaj", boš pa samo sebe postopoma uničevala. Prej ko se boš sprijaznila s tem da je konec, lažje boš shajala skozi dneve in noči.

[Dagi]

Mogoče bo tole slišati zelo grdo, ampak če se ga ne trudiš preboleti in iti naprej, potem pa ne sprašuj kaj naj nardiš, da ne bo tako bolelo! Solze in bolečina ne bodo šle kar same od sebe stran, ampak se boš morala za to sama potruditi. Kar se pa tiče glede upanja, da bo prišel nazaj... punca, če se imaš kaj rada, pozabi na to upanje! Žal, ampak če bi hotel biti še naprej s tabo, ne bi dopustil da zaradi njega tako trpiš in bi bili trije tedni pavze dovolj. Če boš pa še naprej razmišljala o njem in o tistem "če pride nazaj", boš pa samo sebe postopoma uničevala. Prej ko se boš sprijaznila s tem da je konec, lažje boš shajala skozi dneve in noči.

točn tko... pač... tipu to ni to in tud tvoje solze ga ne bodo v nč prsille... Sej bi vsaka od nas lahko takle zganjala pa zakaj... še dobr da nas saj 3/4 tle gor ve da to nikamor ne pele in se vsaj trudmo živet naprej... Ampak eni očitno prov uživajo v tem da trpijo.

[osamljena]

trudim se da bi ga prebolela,ne pozabila. saj se čez dan zamotim,večer mi je samo hudo. sem se sprijaznila da nisva več skupaj,ampak na trenutke še vedno pomislim da bo prišel nazaj. saj vem da bo čas prinesel svoje,in tudi trudila se bom še dalje da ga prebolim. pa ne mislit da se mu jočem pa ga prosim naj pride nazaj. sploh nisva v stikih,ko se pa vidiva pa mu kažem da mi je vseeno.

[Dagi]

pa ne mislit da se mu jočem pa ga prosim naj pride nazaj. sploh nisva v stikih,ko se pa vidiva pa mu kažem da mi je vseeno.

no vsaj to... Lej sej to je normalno da pomislš da bo pršu nazaj... sej si tud js še rečem da se bo že nekak uredil med nama... Sam si v isti sapi hitr rečem ma klinc se bo... če bi se bi se že... Je pa hudo ja... to se pa strinjam...

[osamljena]

Sam si v isti sapi hitr rečem ma klinc se bo... če bi se bi se že... Je pa hudo ja... to se pa strinjam...

tudi jaz sem se zadnje čase parkrat zalotla da sem si isto rekla.
se mi zdi da včasih že napredujem,pa pride kak trenutek ki me pa spet zlomi.

[*_nincy_*]

Koliko časa sta bila skupaj?

[osamljena]

Koliko časa sta bila skupaj?

3 leta

[*_nincy_*]

Koliko časa sta bila skupaj?

3 leta

Jaz sem prebolela 5 letno zvezo. In sem živa,srečna itd....
Bolje da ti ne govorim v kakšnem stanju sem bila prve 2 meseca.
Starši so že mislili, da bom na koncu pristala v bolnišnici.Pa NISM!!

Takrat sem se zamislila, da se nima kaj smiliti sama sebi in da je čas da se spravim v red!
Danes vem da je bil najin razhod najbolša odločitev v mojem življenju. Rabila sem veliko časa in rabim ga še danes.Še vedno nisem pripravljena dati srčka enemu drugemu.

Prvo kod prvo opusti misel, da mogoče bota pa še kdaj prišla skupaj, ne smili se sama sebe, ne razmišljaj kaj si delala narobe. Ker za težave sta potrebna dva!

Pojdi v naravo, začni spoznavati ljudi (imaš lepo priložnost tukaj na forumu), ne zapiraj se sama vase, naredi nekaj zase in daj vedeti njemu in sama sebi da zmoreš.Bodi močna!

vrjemi, da nas je že veliko dalo to skozi, je boleče ko sto hudičev, se počutš osamlenga in zgublenga, ampak čas naredi svoje vsak dan bo stotinkico bolje AMPAK bo bolje.

Počasi boš pozabila nanj, počasi bo njegov spomin zbledel in takrat boš spoznala da je bil konec dobra odločitev.

Ne zapiraj se sama vase in ne smili se sama sebi,ker to vse zadevo poslabša.

Ne kliči ga pusti ga popolnoma na miru in ohrani svoj ponos.

SREČNO :bussi:

[osamljena]

hvala!
saj drugo mi niti ne preostane kot da ga pozabim.

[no angel]

Sej ti bo uspelo, boš vidla.
Drugač pa, sam ne tega delat, da razmišljaš o tem zakaj se je to zgodilo, kaj je šlo narobe, če si ti kej takga nardila ... Ker to je samo mučenje. Sej vem da ne morš kr nehat mislit na njega in na vse vajine skupne trenutke, in to je pač normalno, ampak nikakor pa ne smeš analizirat. Če se kdaj sama sebe zalotiš pri tem, takoj začni razmišljat o čem drugem. Ker to je pa res najhujš. Sama sm npr., ko me fant pustu, razmišljala sam o tem, zakaj za vraga je potem bil še par dni pred koncem tak vredu do mene, mi govoril da me ma rad itd. To me je najbolj ubijalo in ni mi šlo iz glave. Ko pa sm nehala razmišljat o tem, nehala upat in se pač sprijaznla, je blo pa velik bolš.

[osamljena]

Sej ti bo uspelo, boš vidla.
Drugač pa, sam ne tega delat, da razmišljaš o tem zakaj se je to zgodilo, kaj je šlo narobe, če si ti kej takga nardila ... Ker to je samo mučenje. Sej vem da ne morš kr nehat mislit na njega in na vse vajine skupne trenutke, in to je pač normalno, ampak nikakor pa ne smeš analizirat. Če se kdaj sama sebe zalotiš pri tem, takoj začni razmišljat o čem drugem. Ker to je pa res najhujš. Sama sm npr., ko me fant pustu, razmišljala sam o tem, zakaj za vraga je potem bil še par dni pred koncem tak vredu do mene, mi govoril da me ma rad itd. To me je najbolj ubijalo in ni mi šlo iz glave. Ko pa sm nehala razmišljat o tem, nehala upat in se pač sprijaznla, je blo pa velik bolš.

hvala,se trudim čim manj študirat na to pa na njega

[jullia_]

upam, da mi ne boš tega zamerla, ampak moj nasvet bi bil, da za nekaj časa ignoriraš tole temo, ker ti to, da na vsaki 2 uri tukaj poročaš, kako ga še vedno nisi pozabila, ne bo prav nič pomagalo.
sej so na forumu še drugi oddelki, ne samo Čustva