kdo/kaj vam gre na živce #3

[emanuela]

Msn časi, kjul


Na živce mi gre čakanje. Res.

[Firestorm]

starši, ki ne znajo oz. se sploh toliko ne pobrigajo, da bi svojemu otroku razložili, kako se pravilno in spoštljivo dela z ljubljenčki.
Sem bila danes priča tako neprimernemu obnašanju do majhnega kužka, da me je kar srce bolelo. se je videlo, da je bila revica že čisto zbegana in prestrašena, ko se jo je vleklo levo in desno non-stop.

[saarijarvi]

veckrat videno, ja.

Sicer ni isto, ampak podobno: vceraj je bil v eni trgovini z oblacili tak koticek za otroke in je en mulc cca 10min NON STOP tolkel po neki kovinski igraci Ze po minuti je vsem zacelo it na zivce in so se zaceli obracat k starsem, oni pa nic, lepo v miru gledajo cunje.

Sej sem sama kriva, da nic ne recem. Ampak priznam da nimam jajc, ker nimam pojma, kako bo clovek odreagiral. Miljonsko mesto, miljon kultur, nocem pristat zastihana v kakem jarku.

A se - ko imas enkrat otroka - bolj navadis na hrup? Res me zanima.

[hayley]

Ma eno je ce dojencek joka, ce se pa otrok tako obnasa (v javnosti) samo pomeni da ga starsi niso prav vzgojili/ premalo strogi..

[Ananhas]

Saarijarvi, to gre tudi meni na živce in mi je nepojemljivo, ko vidim poleg brezbrižne starše. Pa živalsko dretje v javnosti. Zdaj kaj jim gre po glavi težko rečem, glede na to, da ob sebi (še) nimam malčka, si pa mislim, da gre za starše, ki tudi sami nimajo neke kulture in bontona in pri takih se res tvega, da te naderejo, če bi kaj rekla. Imaš pa tudi starše, ki jim je vidno nerodno in neprijetno, ko se jim otrok začne metat po tleh v trgovini in s takimi kar malo sočustvujem.
Problem je tudi vzgoja - nekateri starši ne znajo vzgajat in vzet kontrole v svoje roke in so totalno zgubljeni, se narobe odzovejo ob izpadih otroka, kar npr. lahko vodi v še večje izbruhe in trmo. Preveč pametna pa ne upam bit.

- na živce mi gre, ko se mi grozi s policijo, brez, da bi se dotični sploh zavedali kaj govorijo in v kaj se zapletajo, z vsako izjavo bolj. Ko ti folk laže v obraz in se dela žrtev, čeprav imaš črno na belem in vidiš skozi vse, poznaš člene, ki jih oni ne. En moj klic pa jih zašijem. Res mi še vedno prevečkrat dvigne pritisk, tisto second hand embarrassment s katerim sem imela probleme na začetku, sem že prebolela, vse kar je ostalo je samo čudenje pokvarjeni človeški naravi in kako brez sramu so nekateri. Pa človek ne ve ali bi se smejal, ker je tako neumno vse skupaj ob takih situacijah...
-na živce mi gre, da mi je ta ženska danes zmanifestirala glavobol, dobesedno

[emanuela]

Se navadiš na več hrupa, seveda. In na igranje, ropot, smeh, jok. Obenem pa je saarijarvinin primer meni nedopusten in bi morali starši otrokovo ropotanje prekiniti.
Tudi moj otrok zna uprizoriti občasno sceno, vredno nominacije za Oskarja. Pa ne zaradi stvari, ki bi jih hotela imeti, ampak zaradi banalnosti-o ne, mama mi je prijela moj nakupovalni voziček! In o ne, levo gremo in ne desno! In to sceno na ful-krokodilje solze, tudi dol se zna vreči, če je sila. Pa kaj. Povem ji kako in kaj, razložim, jo vstanem, če ne pomaga-dvignem v naročje in gremo dalje. Velikokrat potem pomaga tudi objem. Pa me je na začetku še skrbelo za ljudi okrog, ker pač te pogledajo, zdaj si pa mislim, da popuščati ne mislim, obenem pa ostajam sočutna in na koncu koncev-otroci pač jočejo, ker še ne znajo drugače izraziti nestrinjanja. Kar je za nas banalnost, je za njih vrh ledene gore in posledično način izražanja nabranega, pripomore pa recimo zaradi zaspanost, utrujenost itd.
Saj vsi razumemo, da je otrok otrok. Ampak starš mora biti starš ter preceniti, kdaj je otroku dolgčas in ga mogoče ne vlačiš po trgovinah s cotami 3h, ker je jasno, da ne bo miren kot lutka.
Drugače pa...na živce mi greji vse te kolobocije zadnjih dni. Prav ono-bwaaa, naj bo že konec no!

[hayley]

- ma js vem iz svojega primera, da so bli moji starsi zelo strogi kako sem se obnasala (sploh v javnosti) in si sploh nisem upala karkoli zganjat ali je bilo pa v stilu da so mi zaceli govorit da me vsi gledajo, kaj pocnem..

- parkiranje pred studentskimi domovi, ker vsi puscajo avto vse povprek, kjer sploh ni crt za parkiranje in pogosto komaj komaj prilezes ven..

- komarji, en me je veckrst zbujal z brencanjrm se kaksno uro po tem ko sem ze sla spat, hvalabogu za te tekocine za v elektriko, tudi poletja ne vem kako bi prezivela brez tega..

[emanuela]

Pa bi ti zdaj delala isto, torej bi rekla otroku, da ga vsi gledajo? V smislu da ga naj bo sram?
Pri nas je bilo dovolj, da me je mami grdo pogledala in je bil mir. Druga vzgoja pač.
Pa saj na splošno smo se med odraslimi morali delati, da nas ni in da smo tudi mi mini odrasli. Koliko pa takšne stvari vplivajo na odraslega človeka, je pa drugo. Zase vem, da otroku ne govorim, da ga "nekdo gleda", ali da je "ta in ta priden, ti pa ne", ali "zdaj pa takoj nehaj jokati, kako se grdo obnašaš!".
Če se vsak izmed nas zazre v te delčke otroštva, si lahko razloži marsikaj-od tega, če se nekdo upa postaviti zase npr v službi, ali le tiho uboga šefa- do tega, kako funkcionira v partnerskih odnosih.

[hayley]

- ne vem, ker nimam otrok pa to vidis vse v situaciji, tezko tako teoreticno govorit. Ko sm bla js majhna je bil tak nacin nekaj normalnega, obicajnega, se mi zdi, se ni toliko poglabljalo kako se otrok pocuti, kako se ne pocuti, ubogat je blo treba in pika.

[saarijarvi]

To je res zanimivo, zdej razmisljam, od kje meni strah pred javnim nastopanjem

Aja da ne bo pomote: tisti mulc, ki je tolkel po kovinski igraci, jih je imel ze kakih 6 - 7

[_patchouli_]

Loool, zato pa jaz nisem navdušena nad idejo, da bi imela otroke. Je toliko razičnih načinov, da jih zajebeš za celo življenje, da niti ne moreš ves čas mislit na vse

Na živce mi gre, da sem piškotke pozabila doma.

[Exit]

Ljudje, ki ne znajo zaustaviti na prehodu za pešce. viiiidijo te, da stopiš na prehod, da si namenjen na drugo stran ceste v dobri veri, da na današnji dan zaradi neučakanosti in debilizma voznikov, ne boš umrl.
NE. GREMO OBVOZIT ČLOVEKA. gremo z avtom še mal na nasprotni pas, DA NE BO TREBA ČAKAT PAR SEKUND!
znorim.
ob takih momentih se je že n-krat zgodilo, da sem se za voznikom zadrla (razni pm, j*se), včeraj sem se kar zaustavila in stisnila fakiča (še par sekund sem tako stala, ker sem se želela prepričati, da me bo res videl).
zaradi tega razloga, jaz vedno vedno počakam, da oseba varno pride na drugo stran ceste, vedno zaustavim.

[Ananhas]

- ne morem verjet kaj se dogaja/se je dogajalo okrog Blasey Fordove, zaslišanje na senatu je bil joke. Good job Rachel Mitchell - kill them with kindness. Ne morem verjet, da se najde toliko ljudi, ki verjamejo tem obtožbam - brez kančka objektivnosti in kritičnega pogleda in vsaj za trenutek politično usmerjnost dat na stran. "Ne vem kdaj, ne vem kako, nič se ne spomnim, nisem sigurna, ne vem, ne vem kdo je plačal poligraf, če sploh je, ne vem kdo plačuje moje odvetnike - pro bono hihi?, bojim se letenja (a kljub temu letim že cel lajf na dopuste)"itd....z narejenim baby glasom. Pa ženska visoko izobražena, doktorica, profesorica. Nobene prave priče za nič - še nekredibilne ne. Telesna govorica tudi kaže drugačno sliko.
Skorumpirano do amena in potem se še najdejo taki, ki pravijo, da to ni bil politični akt. Pa koliko je tega. Ne vem, če so bile ženske kdaj tako postavljane v vlogo žrtve kot zadnjih par let, od tega #metoo dalje pa sploh. In ta mentaliteta ne pelje nikamor, še manj v pozitivne spremembe, kar naj bi bil poglaviten namen, pa velikokrat ni. Dovolj je že trditev ženske, ne glede kako nemogoče je in ne glede na to ali so dokazi ali ne. Ah pa kaj potem, če se uniči ugled in življenje nedolžnim, to je samo kolateralna škoda. Pa sem strogo proti spolnemu nasilju, proti vsakemu nasilju, bolj natančno. Ni pa treba avtomatsko podpirat prav vsake izjave samo zato, ker smo ženske. Če ne verjameš v teh časih vsaki "žrtvi", si že za grozno osebo označena. Meni se zdi zaskrbljujoče koliko žensk sploh ne uporabi vsaj malo kritičnega mišljenja preden skočijo na bandwagon določenih obtožb, gibanj in protestov. Ker moški so prasci, itak.

"This is what democracy looks like!"


- na živce mi gre sestrina raztresenost in neodgovornost - zgublja, pozablja stvari... Pozabi npr. da mi je že/še ni vrnila posojenega denarja (zato si moram zdaj kot dokaz prav listek napisat ob posoji, da ji ga potem pokažem) Pozabi tudi, da sem ji jaz dolžna kdaj, na kar jo moram jaz spomnit lol. Se pogovarjava in kar naenkrat tisti izraz na obrazu "u šit danes sem mela ginekologa in pozabila it!", opominjat jo moram, če se je že naročila k zobarju, ker potem spet mine več mesecev, ko ponovno naročajo. Ji kaj posodim, pozabi, mi zgubi ...Zgubi/založi karto za bus, zgubi bančno kartico, pozabi denarnico in ko gre ponovno jo opozorim "a denarnico maš?" in spet tisti izraz "o ups" in jo leti iskat. Pa ni stara 12 ampak 20+. Vzgojena kot vse me, pa nobena ni taka. Sicer je brihtna punca. Res, da je imela depresijo kar vpliva na koncentracijo in spomin ampak je sedaj že nekaj časa v redu.
In zdaj eno čisto resno vprašanje - a se da kako vplivat na to? Razen opominjat in konstruktivno kritizirat, dokler se oseba malo bolj ne organizira...ali nekaj nauči iz tega...

[hayley]

- js sm kot najstnica tudi ful pogosto kaj pozabljala. in mama je skos sitnarila in se cudila nad mano, samo ona je ze drugace po naravi veliko bolj natancna in organizirana kot en povprecen clovek. Ja mogoce ima neko raven adrenalina prenizko, je lahko tudi kaj zdravstvenega izvora, samo tezko na pamet govorit, (zdej so sploh zadnji cas aktualni ti probiotiki in prevec/ premalo dobrih/ slabih bakterij v crevesju in povezave z mozgani, psihicnim pocutjem, koncentracijo.. ) Ugl kar se tice pozabljanja stvari, je dobro, da so vse navade sistematicne. Mas kartice vedno vse v denarnici, denarnica vedno na istem mestu v torbici in jo vedno takoj, ko jo odrabis, vrnes na to mesto, isto vsi kljuci. Ko so kaksni dogodki, zdravniki, vse das takoj v koledar/ belezko, isto ce moras komu kaj vrnit, prinest.. in tudi ta belezka je vedno na istem mestu. ne mores falit, tudi ce si pozabljiv.

[Cryselle]

Ananhas. Sem spoznala nekaj časa nazaj eno punco, ki mi je ok, se druživa občasno, ampak točno to, kar si rekla: a lahko ljudje vsaj za trenutek dajo na stran svojo liberalno oh in sploh ''tolerantno'' politično usmerjenost in vklopijo tudi malo logike? Ko sva se pogovarjali o meetoo gibanju in temu, da se lahko kot ženska danes v zahodnem svetu za vsako stvar narediš žrtev in bo moški takoj veljal za spolnega nasilneža, je bil njen odgovor: ''Ampak tem žrtvam se je full težko izpostavit, zakaj bi se kdo izpostavljal, če to ne bi blo res'' Sem kar utihnila in spremenila temo, ker se mi res ni dalo. Ne vem, v zadnjih letih je pomoje že kar ratalo naporno bit moški, ker morajo konstantno pazit na besede (kaj šele na dejanja, ki nakazujejo na nekaj intimnega), da ja ne bo vsaka wnb tolerantna ženska vložila obtožnico na sodišču proti njim, samo zato, ker so ji npr. želeli plačat kavo po zmenku, ker so ji s tem ZIHR hoteli sporočit, da si je ne more sama plačat.

Drugače pa mi gre na živce folk, ki v javnih prevoznih sredstvih na glas posluša musko in ne premore kančka obzirnosti.