T@r@ napisal/-a:Minilo je 8mescev odkar me je znova potisnil na dno in odšel.. Danes zjutraj sem se zgudila in neutolažljivo jokala... Znova zaradi njega... Ko sem mislila, da sem ga že prebolela ob vseh mojih avanturicah, sem danes spoznala, da znova živim v zmoti. Še vedno se ne morem normalno obnašat, ko kdo govori o njem, kaj šele, ko se srečava. Stikov nimava, niti pogovarjava se ne.... Res ga pogrešam. On bo vedno v mojem srcu, čeprav me je že zdavnaj izbrisal iz svojega življenje...
Vem, kaj doživljaš, saj sem bila na podobnem tudi sama. Pomilovala sem sama sebe ter jokala dan in noč ... Je težko, ja, vendar moraš stopiti korak naprej. Če nimata stikov, toliko bolje. Jaz sem se videvala z njim in se slišala preko tel., zato je bilo še toliko težje. Zjoči se, če se boš takrat počutila bolje, zaupaj se kakšni prijateljici, pa ti bo lažje. Resnično upam, da ga čimprej preboliš in najdeš nekoga, ki ti bo ljubezen vračal.