Fant ali otrok
Horus - To bi prislo v postev pri moskih, ja. Zenska ima pa pomoje se en razlog poleg tega, da ne pograbi v trenutku ideje o rojevanju - da hoce se nekaj casa uzivati v svojem nespremenjenem telesu. Torej hoce otroka, ima moskega, s katerim bi imela otroke, vse pogoje, ampak se ji preprosto ne mudi hodit okoli z ogromnim trebuhom in z mlekom napolnjenim modrcem. Ne pravim, da ni sebicno, ampak to vidim kot razlog.
Because I can.
biti noseča in imeti otroka je toook več kot trebuh in dojenje. postava se ti lahko povrne v nekaj mesecih, tud dojit ti ni treba če nočeš/ne gre (če bi bil to edini razlog).
z otrokom se ti življenje obrne dobesedno na glavo in na to moraš bit pripravljen. vsaka pijača, kino, večerja zunaj, shopping, izlet, potovanje itd. rata "problem". če si otroka želiš, se ni težko prilagodit, nekateri bi pa radi še kakšno leto neobremenjeno uživali življenje v dvoje...samo da to obdobje ne traja predolgo.
Džeki, kdaj si pa tvoja predstavlja imet otroka, sta se že kaj bolj konkretno pogovarjala o tem?
z otrokom se ti življenje obrne dobesedno na glavo in na to moraš bit pripravljen. vsaka pijača, kino, večerja zunaj, shopping, izlet, potovanje itd. rata "problem". če si otroka želiš, se ni težko prilagodit, nekateri bi pa radi še kakšno leto neobremenjeno uživali življenje v dvoje...samo da to obdobje ne traja predolgo.
Džeki, kdaj si pa tvoja predstavlja imet otroka, sta se že kaj bolj konkretno pogovarjala o tem?
Blue-eyed boy meets a brown-eyed girl.
Džeki napisal/-a:Trenutno sem sam v približno taki dilemi.Jaz sem 31, moja bo pa v začetku leta 30.Jaz bi že počasi rad kaj zibal, ona pa še kr okreva.Mislim, meni se v principu biološko niti ne mudi, njej bi se moralo bolj.Eksistenco imava porihtano, oba v službi, plači precej solidni..Objektivnih ovir ni, samo subjektivne, na ženski strani.
Jst jo razumem.
-
Horus
Saj ni nihce rekel, da je cist vsak moski, ki v takih pogojih okleva, neresen. Mogoce prav tako hoce se nekaj casa uzivat v zivljenju z manj obveznostmi oz. se mu se ne da prenasat tecne in hormonsko neuravnotezene nosecnice. Neresni so tisti, ki svoji zenski obljubljajo otroka kmalu, ne povejo pa, zakaj ne bi ze zdaj, in ta kmalu skoz prelagajo za nedolocen cas. Zenska pa po drugi strani fase se vse fizicne spremembe za devet mesecev in se vec, jaz tak razlog prav dobro razumem in trdim, da ni neresen.
Because I can.
nixie napisal/-a:Jst jo razumem.
Zelo dvomim, da deklica, katere potrebe financirajo starši, živi pri starših, hodi na nek faks..razume 30-letno žensko, ki je v dilemi, imeti otroka ali ne.
Sori, ker sem grob, ampak sama si iskala.
rinca napisal/-a:Džeki, kdaj si pa tvoja predstavlja imet otroka, sta se že kaj bolj konkretno pogovarjala o tem?
Ma ona bi še počakala ene 2 leti.Sej to ni nek v nebo vpijoč problem, če ženska prvič rodi pri 32, to je res.
Dobra ženska je, čist objektivno gledano.Če bi hotela imet drugega, bi lahko že zdavnaj šla stran, sej nisem nek tiran.
Horus napisal/-a:nixie napisal/-a:Jst jo razumem.
Jazst pa razumem sam, da če moški okleva, se ga označi za nezrelega/neresnega, če ženska, pa se jo seveda razume
+ da ne razumem kako lahko nekoga razumeš, čeprav ne veš kaj so njeni razlogi za to odločitev (Džeki je samo napisal, da gre za subjektivne razloge)?
Džeki, če resno misli, se meni 2 leti ne zdi tako dolga doba. Samo da 2 leti na ratajo 3, pa potem 4 in 5... To jo pa sam tok poznaš da veš pri čem si.
Stereotip o tečni in čustveno neuravnoteženi nosečnosti je pa prepogosto neupravičen.
Blue-eyed boy meets a brown-eyed girl.
-
Horus
rinca napisal/-a:Horus napisal/-a:nixie napisal/-a:Jst jo razumem.
Jazst pa razumem sam, da če moški okleva, se ga označi za nezrelega/neresnega, če ženska, pa se jo seveda razume
+ da ne razumem kako lahko nekoga razumeš, čeprav ne veš kaj so njeni razlogi za to odločitev
In kaj, če ne vem kaj so njeni razlogi...preprosto kateri koli razlog ima jo razumem...
Džeki napisal/-a:nixie napisal/-a:Jst jo razumem.
Zelo dvomim, da deklica, katere potrebe financirajo starši, živi pri starših, hodi na nek faks..razume 30-letno žensko, ki je v dilemi, imeti otroka ali ne.
Sori, ker sem grob, ampak sama si iskala.
1. Mene ne gane tvoja grobost
2. Tudi, če živim pri starših in me delno financirajo ne pomeni, da sem neumna in nevem nič o življenju... Mogoče imam več v glavi, kot marsikatera 30letna ženska in moški.
Džeki napisal/-a:Trenutno sem sam v približno taki dilemi.Jaz sem 31, moja bo pa v začetku leta 30.Jaz bi že počasi rad kaj zibal, ona pa še kr okreva.Mislim, meni se v principu biološko niti ne mudi, njej bi se moralo bolj.Eksistenco imava porihtano, oba v službi, plači precej solidni..Objektivnih ovir ni, samo subjektivne, na ženski strani.
kakšen pa je njej razlog za oklevanje?
Morda preprosto še ni pripravljena...
-
Poma_rancha
- Sramežljivka
- Prispevkov: 6
- Pridružen: 18. Sep. 2010 19:26
- Kraj: Lj
Vem, da je tole malce bolj delikatna tema, vendar ker jo ravno zadnje čase na veliko prebavljam v družbi in družini.
Jaz si ne želim imeti otrok. Ne bom rekla nikoli, ker baje se zarečenag kruha največ poje Vendar, ko gledam v svojo prihodnost - otroka ne vidim v njej. Nimam sicer še porihtanih vseh eksistencialnih zadev (npr: stanovanje/hiša), ampak to sploh pri meni osebno ni dejavnik pri odločitvi, ker si pač ne želim otroka. It is simple as that. Zakaj? Nimam pojma. Enostavno ne vidim smotrnega razloga zakaj bi ga imela. Pa nisem asocialna oseba s problemi v čustvovanju. Niti nisem narcisoidna najstnica (25+) ali nekdo, ki živi v totalnem egoizmu.
Seveda, da ne bo pomote - nimam nič proti otrokom. Kakor tudi nimam nič proti ljudem, ki jih imajo ali si jih želijo imeti. Meni se zdi čisto fajn, da če si ga želiš, ga imaš. Vendar sama zase te želje nikoli nisem čutila in sem bila vedno bolj "ne" kot "da".
Problem seveda je, da si ga moj partner želi. Ne danes, ampak v parih letih. Ne pritiska name, ampak itak je ta celotna zgodba moje zveze že čisto druga zgodba, ki bi lahko imela svojo temo.
Jaz si ne želim imeti otrok. Ne bom rekla nikoli, ker baje se zarečenag kruha največ poje
Vendar, ko gledam v svojo prihodnost - otroka ne vidim v njej. Nimam sicer še porihtanih vseh eksistencialnih zadev (npr: stanovanje/hiša), ampak to sploh pri meni osebno ni dejavnik pri odločitvi, ker si pač ne želim otroka. It is simple as that. Zakaj? Nimam pojma. Enostavno ne vidim smotrnega razloga zakaj bi ga imela. Pa nisem asocialna oseba s problemi v čustvovanju. Niti nisem narcisoidna najstnica (25+) ali nekdo, ki živi v totalnem egoizmu.
Seveda, da ne bo pomote - nimam nič proti otrokom. Kakor tudi nimam nič proti ljudem, ki jih imajo ali si jih želijo imeti. Meni se zdi čisto fajn, da če si ga želiš, ga imaš. Vendar sama zase te želje nikoli nisem čutila in sem bila vedno bolj "ne" kot "da".
Problem seveda je, da si ga moj partner želi. Ne danes, ampak v parih letih. Ne pritiska name, ampak itak je ta celotna zgodba moje zveze že čisto druga zgodba, ki bi lahko imela svojo temo.
Midva si otroke po svoje želiva, po drugi strani pa nisva navdušena nad efekti, ki jih imajo na žensko telo.
Med boleznimi, ki jih poznamo, sta nosečnost in porod relativno grozotna, neljube posledice pa pogoste in trajne.
Sam pri sebi vem, da bi me starševski odnos z otroki izpolnjeval. Vem, da večina staršev odločitve imeti otroka ne obžaluje.
Ampak vendar. Iz svojega zdajšnjega vidika se mi zdi perfektnost telesa, kot ga ima moja žena, ogromno vredna. In čeprav vem, da nekatere mame tudi po večih porodih izgledajo odlično, nobena ne izgleda tako, kakor prej, in so se za približek nekdanje lepote morale zelo potruditi.
Iz mojega zdajšnjega vidika bi moralo novonastalo bitje presneto dosti plačati, da takšno razdejanje povrne. Če prav razumem, večina staršev meni, da so jim vse investicije poplačane že samo od ljubezni in vezi, ki jo čutijo do otroka. Saj razumem, da bi tudi jaz čutil tako vez, in da je to bistvena obogatitev življenja. Me pa skrbi, da vseeno ne bi bilo vredno.
Razen tega je potem še relativno visoko tveganje - v primerjavi z drugimi, ki jih sprejmemo v življenju - da bo prišlo do zapletov v nosečnosti, da bo otrok mrtvorojen, da bo z njim kakšna večja težava... Če se ti to zgodi, potem si že praktično uničil nekaj čudovitega, kar si imel prej, in to nadomestil z žalostjo.
Nisem ziher, če nisem preveč zadovoljen s svojim sedanjim življenjem, da bi hotel to tvegat. In ker sem tip, se mi pretirano ne mudi. Lahko se grem Hugh Hefnerja in oplodim eno v svojih poznih letih. Čeprav to ni isto.
Verjetno bova vseeno imela otroke - mogoče kmalu. Ampak vendar.
Med boleznimi, ki jih poznamo, sta nosečnost in porod relativno grozotna, neljube posledice pa pogoste in trajne.
Sam pri sebi vem, da bi me starševski odnos z otroki izpolnjeval. Vem, da večina staršev odločitve imeti otroka ne obžaluje.
Ampak vendar. Iz svojega zdajšnjega vidika se mi zdi perfektnost telesa, kot ga ima moja žena, ogromno vredna. In čeprav vem, da nekatere mame tudi po večih porodih izgledajo odlično, nobena ne izgleda tako, kakor prej, in so se za približek nekdanje lepote morale zelo potruditi.
Iz mojega zdajšnjega vidika bi moralo novonastalo bitje presneto dosti plačati, da takšno razdejanje povrne. Če prav razumem, večina staršev meni, da so jim vse investicije poplačane že samo od ljubezni in vezi, ki jo čutijo do otroka. Saj razumem, da bi tudi jaz čutil tako vez, in da je to bistvena obogatitev življenja. Me pa skrbi, da vseeno ne bi bilo vredno.
Razen tega je potem še relativno visoko tveganje - v primerjavi z drugimi, ki jih sprejmemo v življenju - da bo prišlo do zapletov v nosečnosti, da bo otrok mrtvorojen, da bo z njim kakšna večja težava... Če se ti to zgodi, potem si že praktično uničil nekaj čudovitega, kar si imel prej, in to nadomestil z žalostjo.
Nisem ziher, če nisem preveč zadovoljen s svojim sedanjim življenjem, da bi hotel to tvegat. In ker sem tip, se mi pretirano ne mudi. Lahko se grem Hugh Hefnerja in oplodim eno v svojih poznih letih. Čeprav to ni isto.
Verjetno bova vseeno imela otroke - mogoče kmalu. Ampak vendar.
-
barbie_girl_85
- Cosmofrik
- Prispevkov: 2099
- Pridružen: 15. Jan. 2010 14:00
alo alo alo...prvič: nosečnost in porod NISTA bolezni. sej to veš, pomoje si se malo zatipkal.
drugič: z ženo se najbrž da nisi poročil SAMO zato, ker ubijalsko dobro zgleda. kokr te poznam po tvojih postih, mi deluješ zelo razgledan, zelo preudaren in ful pameten. dej bodi pameten še tule.. vsi se bomo postaral, tut ti ne boš večno lepotec, glih tako kot tvoja žena ne. če ma zdej dobro postavo ma super šanse, da to postavo po porodu pridobi nazaj. če skrbi zase, se po porodu ne bo zanemarila in se nima bat, da bo postala 100kilska mama z mastnimi lasmi. če jo bo pa kej motilo, si bo šla pa popravit...povečanje prsi, liposukcija, keglove vaje, da pride v formo...
sta še mlada in mata čas za otroke, ampak za božjo voljo ne piši takih traparij. me zanima kaj bi nardil, da ji v prometni nesreči odreže nogo. a potem bi se pa kr ločil in drugo s popolno postavo poiskal?
jst sicer tut še nism pripravljena na otroke ne finančno ne psihično. mislim pa, da si jih nekoč želim, čeprav so tut men turn offi te spremembe telesa, ki jih ženske doživimo. da bi se pa samo zaradi morebitnih strij odpovedala otroku pa ne. če jih bom dobila, bom šla hitro na laser, tut proti lepotnim operacijam nisem..tko da...pomoje bom po porodu še bolj huda kt sem zdej
alwaleed pa prosim ne zameri mi. mogla sem se oglasit, ker si kar predstavljam kako grozno bi se tvoja žena počutila po porodu, če bi prebrala tole kar si napisal. ljudje nismo samo tisto kar se vidi od zunaj. jst bi želela moža, ki bi me sprejemal in ljubil tudi brez noge, roke ali dojke, ker si bom tudi jaz za moža izbrala človeka, ki ga bom ljubila pa če bo plešast in na vozičku...al pa z veliko brazgotino na hrbtu, ker je dal najinemu otroku ledvico. ne bo potem nič manj popoln in nič manj vreden ljubezni.
drugič: z ženo se najbrž da nisi poročil SAMO zato, ker ubijalsko dobro zgleda. kokr te poznam po tvojih postih, mi deluješ zelo razgledan, zelo preudaren in ful pameten. dej bodi pameten še tule.. vsi se bomo postaral, tut ti ne boš večno lepotec, glih tako kot tvoja žena ne. če ma zdej dobro postavo ma super šanse, da to postavo po porodu pridobi nazaj. če skrbi zase, se po porodu ne bo zanemarila in se nima bat, da bo postala 100kilska mama z mastnimi lasmi. če jo bo pa kej motilo, si bo šla pa popravit...povečanje prsi, liposukcija, keglove vaje, da pride v formo...
sta še mlada in mata čas za otroke, ampak za božjo voljo ne piši takih traparij. me zanima kaj bi nardil, da ji v prometni nesreči odreže nogo. a potem bi se pa kr ločil in drugo s popolno postavo poiskal?
jst sicer tut še nism pripravljena na otroke ne finančno ne psihično. mislim pa, da si jih nekoč želim, čeprav so tut men turn offi te spremembe telesa, ki jih ženske doživimo. da bi se pa samo zaradi morebitnih strij odpovedala otroku pa ne. če jih bom dobila, bom šla hitro na laser, tut proti lepotnim operacijam nisem..tko da...pomoje bom po porodu še bolj huda kt sem zdej
alwaleed pa prosim ne zameri mi. mogla sem se oglasit, ker si kar predstavljam kako grozno bi se tvoja žena počutila po porodu, če bi prebrala tole kar si napisal. ljudje nismo samo tisto kar se vidi od zunaj. jst bi želela moža, ki bi me sprejemal in ljubil tudi brez noge, roke ali dojke, ker si bom tudi jaz za moža izbrala človeka, ki ga bom ljubila pa če bo plešast in na vozičku...al pa z veliko brazgotino na hrbtu, ker je dal najinemu otroku ledvico. ne bo potem nič manj popoln in nič manj vreden ljubezni.