Saarijarvi, če se ne motim si ti na Irskem? A res drži to, da je najboljš it v juniju (vreme..)?
- in ja, prav se ti zdi, da ima veliko žensk, ko jim biološka ura tiktaka na "silo" otroka...včasih dobesedno s prvim, ki takrat mimo pride. Ponavadi sem imela vedno par let starejše sodelavke in tam sem slišala svašta... no, saj nekatere so bile skulirane glede tega, nekatere pri 30+ pa dobesedno bolne od ideje, da mora čimhitreje najti tipa in da bo še lahko imela otroka... sorry izrazu ampak obnašanje kot kure brez glave...letanje okrog, ponujanje vsakemu, odkrito ljubosumje na ženske, ki imajo tipa in otroka...
- da takrat sama niti nisem kaj dosti razmišljala o teh stvareh in kako je ženskam na tej sceni, ker valda, ko si malo čez 20 se ti zdi, da bo trajalo v nedogled. V bistvu pa grejo leta res hitro in kar naenkrat boš 30. Da sem bila vedno pozitivna kar se tiče parčkanja v različnih letih, v različnih življenjskih obdobjih ampak ob poslušanju in opazovanju takih žensk sem čedalje bolj mnenja, da ni tako zanemarljvo kaj počneš in kaj si ustvariš v svojih dvajsetih. Da bi v bistvu večini žensk med 25 in 30 svetovala naj pametno, z glavo dejtajo, da si neke temelje položijo, ker kasneje (pa če mi je to všeč priznat ali ne) je dejansko res težje. Ljudje se poparčkajo, začnejo ustvarjat skupno življenje...In težje je najt kvalitetnega partnerja, ki je še samski. tisti, ki pa so pa imajo toliko več prtljage ponavadi.
-vem, da me bodo nekatere zdaj grdo pogledale ampak ženski vrednost z leti pada - ker izgublja na izgledu, izgled je pa eden izmed največjih ženskih adutov pri parčkanju (ja, osebnost seveda tudi ampak ne govoim o tem), če smo realni (moški so vizualci). In ne glede na to, koliko se "feministke" razburjajo, moške narave ne bo spremenila nobena, žal. In če je ženska kasneje prestara za otroka tudi pri marsikatremu tipu odpade kot izbranka za ustvarjat družino. Spet sama mogoče sploh ne bi toliko o tem razmišljala, če ne bi poslušala teh starejših žensk kako težje jim je pri 30+ na dejting sceni in, da jih tipi ne pogledajo in osvajajo več tako kot so jih pri 25-ih. In kako njihovi sovrstniki iščejo mlajše. Mislim da je to tista točka, ko veliko žensk zadanje realnost. In velik mi jih je reklo, da jim je žal, da prej niso pametneje dejtale. V dvajsetih so bile "samske carice, ki so zavračale vse po spisku", potem pa kar naenkrat udari realnost "samske 30-letnice, ki bi bile res vesele povabila na zmenek s strani normalnega tipa".
- tako da če to pravijo ženske, ki so dale te stvari čez in so v taki koži, mogoče pa je nekaj na tem in se lahko iz tega mlajše kaj naučijo.
- da jih je valda nekaj tudi takih, ki jim je kul, da so še samske in se niti ne sekirajo, sem pa neletela na precej več takih, ki so jih te stvari konkretno grizle (pa se recimo ko so bile mlajše s temi stvarmi niso ubadale oz. si želele; očitno kasneje res udari neka samota, sploh, ko vidiš vse okoli že z družinami)
- da pa kot sem že zadnjič izrazila svoje mnenje - nihče nima garancije in ločitve so pogoste, samski/a lahko ostaneš oz. postaneš ter se ponovno poparčkaš pri katerihkoli letih (v to kar pišem ne štejem srečno samkih in takih, ki se s temi stvarmi ne obremenjujejo) Je pa vseeno fino včasih malo pomislit kake odločitve sprejemamo, ker ne bomo večno v dvajsetih in imeli še mnogo časa in cel svet na dlani.
- da se sicer precej malo ukvarjam s tem kdo je samki in zakaj je "še vedno" samski in mi gre na živce to predalčkanje in tečnarjenje samskim v družbi. Vsak ima svojo zgodbo in svoje razloge.
- "življenjske modrosti" iz kavic med odmori
- da ugotavljam, da bom imela oz. se odločila za otroka očitno bolj z zadnjimi v svoji generaciji, če nekako planiram rok 3 let (sploh, ker se z možem nameravava še selit vmes in je še kar nekaj stvari za uredit v najinem življenju in doseč kot individualista)
- Imela ga bom pa zato, ker si ga želim in ne zato, ker bi mislila, da ga moram imet ali ker je to logičen naslednji korak (v tem primeru ga ne bi imela, niti ne bi pustila, da mi kdorkoli pametuje o tem)
- evo dajmo mal statistike -moja generacija starosti 28, 29 let, večina sošolcev oz. generacije iz OŠ, srednje in faxa so že poročeni/vezani in imajo otroka/e (če gledam malo fb bi rekla da okoli 80% moje generacije s štalco in kravco

), v bistvu sem kar presenečena, kako čez noč smo "odrasli"
- da pa bo v naslednji 20 letih najbrž pri marsikom sprememba situacije, življenje pač...vseskozi se spreminja in konec koncev stvari ne moremo nadzorovat