*da tudi mene pomirja grmenje...pa zraven dež. Nekaj najboljšega zvečer, ko probaš zaspat.

samo ne maram močnega bliskanja.
*da sem jaz na strani tistih čudnih, vem, samo me samski stan nič ne moti. Vbistvu kar uživam v njem, ker sem res full delala na sebi odkar sem samska...mam več časa zase, se ne rabim nobenmu prilagajat. Res opazim, da mi ostane več prostega časa. Prej z bivšim so bli stalno neki dogodki, kamor je hotu z mano hodit, družinska kosila...potem je vsak vikend želel hodit k meni domov, kjer živijo starši (čeprav sva se videla tudi čez teden), jaz sem si pa samo želela bit mal sama čez vikend in se spočit od faksa.
*da je ogromno zvez fucked up in vse nekaj zrežirano na družbenih omrežjih. Ne hvala. Raje sem samska, res. Vbistvu bi lahko že zdavnaj bla v kaki novi zvezi, ampak mi je itak res kmalu jasno, če si z nekom predstavljam met kaj več in se mi ne da več probavat oz. se it ''go with the flow''.
*mam negativne izkušnje z ljudmi, ki jim vse starši plačajo, tudi ko so že krepko čez 20. Se mi vedno znova dogaja, da se težko zmenim kaj z njimi. Denar jim je itak nekaj kar pada z neba. Zadnjič sem debatirala nekaj z eno žensko, kaj trenutno počnem in kakšne stroške imam in potem ona ''pa saj ti bodo starši plačal ne?''. Sem bla sam whaaaaat, kot da je to nekaj kar je itak čist pričakovano in mamo vsi to možnost. In to mi reče ženska, ki ma že za sabo magisterij in načrtuje nakup stanovanja, ki ga bodo financiral starši. Dobro, pač bo punca izkoristla to, da ji starši lahko financirajo, ni moja stvar, samo mi stopi na živec, ko se čudijo, da si nekateri morajo to sami financirat s svojim denarjem.
*da so tej pritiski družbe res lame. Sama se tut že včasih sprašujem, če je z mano kaj narobe, ker bi bla rada še naprej samska. Bog ne daj, da to komu povem, ker ma full ljudi neke čudne komentarje, kot da bit samski pa res pomen, da doma čepiš na kavču obkrožen z robčki in se jokaš ob gledanju Titanika.

je lepo met neko čustveno oporo, itak, ampak znam živet tut brez tega. Sem navajena že, da se moram sama od nekdaj spopadati s svojimi čustvi in da me noben ne treplja po rami, ker pač v naši družini izkazovanje čustev nikoli ni blo prisotno.
The strength of man's position in the world depends on his degree of adequacy of his perception of the world and reality. (Erich Fromm)