mogoče sem res preveč povdarila materialne dobrine, ki sem jih deležna ampak sem pa tudi napisala, da se počutim z njim dobro, da nimam občutke ko sva skupaj da je takšna razlika v letih. ampak to je samo občutek realnost je pa pač taka da gre za en velik generacijski prepad. in mi je grozno, da bi našla sorodno dušo v nekom ki je toliko generacij pred mano

ni vse v denarju, je pa velik plus... če verjameta ali ne dejansko mi je z njim lepo! in hkrati se zavedam da nimava prihodnosti. precej zmedena in zoprna situacija.
niti ne bi hotela, da bi se ločil od svoje žene, ker to bi bila potem name prenesena prevelika odgovornost česar pa nočem. mlada sem še in lahko v nekaj mesecih spoznam moškega svojega življenja ki je približno toliko star kot jaz in začneva načrtovati prihodnost, takrat bi pa kot vsako drugo vezo pač z njim zaključila. zaljubljenost je nekaj drugega kot ljubesen in skupna prihodnost.
na žalost sva midva se rodila v napačnih desetletjih
