Poizvedovanje je kr neki...
Meni je dedec enkrat prbil, da so mu rekli eni, da sem bla včasih bolj pridna punča ko sem pa zaj. In ko sem ga prašala, kdo me tolko pozna, se je vzdržal komentarja.
In ko sem mu rekla, zakaj more druge spraševat o meni, ne pa mene (ker mu ne prikrivam nič), odvrne da pač sprašuje ostale, ker neke vejo o meni... Naslednjič ko me je neki prašo glede mene, sem mu zanalašč prbila, naj gre kolege prašat, ker vejo več o meni, kot pa jaz sama
.
Jaz te navade nimam, ne sprašujem nikogar o osebi, s katero sem. Niti partnerja ne sprašujem veliko stvari (kar sem že dobila pod nos, da je kao moteče, ker nič ne sprašujem). Pa čemu čem spraševat, če itak ga začnem kmalu brat ko knjigo? Saj me ne zanima preteklost, zanima me njegov odnos, ko sva sama, ko sva v družbi, kako reagira na to in ono ipd. Potem si ustvarim neko sliko o njem in če mi ni všeč, mre it
.
Kar se pa varanja tiče... Tudi če je bil partner prej največji kurbir, ni nujno, da bo kurbir tudi naprej!
Jaz vsakemu rečem, da če misli varat, naj, ampak da naj vara tak, da ne zvem.
In ja Shannon, tudi jaz mam izkušnje z zasedenimi, ki so iskali "nekaj". In blazno mi je šlo na živce, ko so pojasnjevali zakaj, kako, kako to in to... MIslim, komu se pa da to poslušat sploh
. Kot si sama rekla, so se dejansko na tak način sami sebi opravičevali.
.
