Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

[Maychy]

Edino pravilno. Meni pa večina pravi, da bi morala počakat. Ampak ne vem zakaj bi morala, če sama ne čutim tako.

[cReAmY]

ja dobr d ne čutiš tko..pol ni blo pri prejšnejm tko globoko...odvisn je kako sta si bla blizu itd.

js pa ne morem in tut še dolg ne bom mogla...pa mi ni hudo zrd tega, kr si niti ne želim nove zveze,..ampak zrd tega kr očitno je on čutu tko k ti d mu ni blo it problem takoj v novo zvezo. čeprav gre to pr tipih včasih drgač.

[linnka*]

Creamy, pri meni je bil ravno to problem, ker sem preveč čutila do bivšega in sem v vsakem naslednjem videla njega, vsakega sem primerjala z njim! Sem tudi taka oseba, da se težko na koga navežem, ampak ko pa se, se pa zelo močno in ko se ta vez pretrga, ne morem kar tako hitro naprej. Težko je nekoga preboleti, ampak vsak mora zase ugotoviti, kaj mu najbolj paše, kakšen je tvoj način prebolevanja. Ne vem zakaj bi morala takoj skočiti v novo vezo, če pa sama nočem tega, če se pri tem ne počutim tako kot bi se morala. Sem pa poskusila tudi to možnost, ker so mi vsi govorili, da bo to najlažji način, ampak sem kmalu obupala, ker enostavno tega nisem hotela. Ne vem zakaj bi morala poslušati druge, ker samo jaz vem kaj je najboljše zame.

Glede tistega, ko si napisala, da mogoče on ni čutil tako globoko do tebe... s tem se ne bi strinjala, ker potem ne bi bil s tabo 3 leta. Mogoče je vajina veza postala rutina in je v tej novi družbi videl nekaj novega, nekaj kar ga je pritegnilo. Tista ženska mu je mogoče postala zanimiva zato, ker je drugačna kot ti, ima drugačno osebnost, obnašanje, interese in ga je vedno bolj vleklo, da bi poskusil nekaj novega. Saj poznaš tisti pregovor, da je trava vedno bolj zelena na sosedovem igrišču ali pa, da je vsaka nova igrača bolj zanimiva od stare. Ne vem no, ker nobenega od vaju ne poznam, ampak vse to pišem po nekem sklepanju.

[cReAmY]

ja enako ves sem ze imela moznost takoj z enim v zvezo pa ni šlo..ne morm in kokr sebe poznam bo zloo tezka vse skup..eh brezveze vazn d je on srečn in da me je ze pozabu če bi vedla d bo tak bi js prej končala

[linnka*]

V prejšnjem postu sem ti še nekaj pisala (če si slučajno spregledala )

Lej, mogoče je v tem trenutku res srečen in si misli, zakaj je nisem že prej spoznal, itd. Ampak glede na to, da je njuna veza na začetku in da bolj temelji na partyjih, lahko ta "sreča" kaj kmalu zbledi. Ko se bo enkrat skuliral in ugotovil, da hoče od življenja nekaj več kot pa bluzenje po faxu in partyjih, se bo pa tudi zavedal kaj je spustil iz svojega življenja. In verjemi mi, da se bo enkrat naveličal takšnega načina kot ga ima sedaj.

[cReAmY]

ja linkka hvala za tako dolg post...če je vse skupaj postalo rutina bi pa pustil vse in zural ne pa da je sou takoj v nekaj novega...logično da je bla ona bolj zanimiva itd. vedno je boljše pustit in it drugam kjer je vse lepše..drugo so pa življenjske stvari..boli samo to, ker je takoj v novi zvezi in se obnaša kot d sm ona jst in da je z njo ze tri leta..dvomim da lahko v nekom drugem najdes take podobnosti, da te ne moti nič oziroma, da lahko ta oseba cisto nadomesti mene ali pa da je v vsem toliko boljša.

[matty13]

evo mene po 4 mesecih, ko končno lahko spet kaj napišem na to temo, ko sva pred 5 meseci nehala. Lahko rečem, da sem ga KONČNO prebolela, čeprov jeza še vedno ni minila, in ko ga srečam, mi še vedno ni čisto navadno, ampak nanj ne mislm več, ne pogrešam ga več, uživam svoje življenje in cele dneve sem nasmejana ter srečna....

...kako sem pa prišla do tega...takoj ko sva nehala sem se zaposlila za 16 ur na dan, ostalih osem sem še vedno prejokala, saj nisem spala in ne jedla. Kmalu sem se zasekirala, ko sem videla, da imam vsake dva dni en kg manj. šla sem na obisk k prijatelju v London, na smučanje v francijo, ampak še vedno ni bilo kul. Nato sem pretrgala vse stike, kar je bilo najtežje in nehala hoditi po krajih kjer bi ga lahko videla. Začela sem živeti po svoje, se bolj aktivno ukvarjati s športom in skenslala sem skupne znance, da mi ga ni nihče več omenjal. Ko pa sem šla za prvomajske na morje je bil pa led prebit. Končno sem opazila druge tipe, čeprav vem, da jim še dolgo ne bom zaupala, ampak za kakšno avanturo sem pa že pripravljena

Tako da, preprost nasvet...družba, aktivnosti in volja pozabiti

[linnka*]

Tako je matty13, to je dober recept, ampak spet ne deluje pri vseh. Jaz sem se tudi bolje počutila, ko sem tisti mesec po razpadu šla na morje, pa s prijateljico v Španijo, itd. ampak ko sem bila enkrat ponovno doma, je vse prišlo za mano. Spet sem se zavedala, da sem na tisti točki, kjer sem bila, ko sem odšla. Novo okolje in novi ljudje zelo pomagajo, samo kaj ko narediš korak nazaj, ko ponovno prideš v tzisto domače okolje!

Creamy, kolikor sem prebrala sta vidva iz različnih koncev Slovenije, kajne? Ko boš enkrat prišla domov, boš videla da bo lažje, ker boš vedela, da ga ne boš nikjer srečala! Težko pa je prebolevati v takem okolju kot sem morala jaz, ko sem ga srečevala na skoraj vsakem koraku, pa čeprav sem se trudila da ga ne bi.

[linnka*]

Ne moreš trditi, da ga ne boš nikoli več videla, ko boš enkrat doma!
Mora preteči nekaj časa in mogoče bosta pa spet nekako prišla v stik, vsaj preko msn-ja, sms-ov, itd. Kaj veš kaj se lahko zgodi. S tem nočem reči, da bosta enkrat še skupaj, ampak lahko sta pa še enkrat prijatelja, ne glede na to kaj je naredil (čeprav razum pravi, da je najbolje čim dalj stran od takih tipov, ker si ne zaslužijo pozornosti, ampak ponavadi srček zahteva drugače). Boš videla, da bo enkrat še vse dobro, samo zdaj se ti zdi da je konec sveta. Moraš priti skozi prvo, najbolj bolečo fazo prebolevanja in enkrat bo tudi tebi spet sonček posijal. Samo ne smeš mislit na to, kaj on ta trenutek dela, s kom je, kam bo šel... misli na kaj drugega, pa čeprav je to fax.

[Anona]

Moje prebolevanje tipa, ki sem ga mela zelo rada, je šlo tudi zelo počasi. To ni nujno slabo. Jaz sem se v tem času zelo veliko naučila. Pretuhtala sem vse stvari po dolgem in počes. Ne bom rekla, da sem pri vseh stvareh prišla do kakih zaključkov, ampak pri večini stvari pa. Vendar zelo dolgo pa še nisem bila zmožna nekoga imeti rada. To mi je uspelo šele, ko sem za 4 mesce odšla v tujino in ko sem bila čisto v drugem svetu. To, kar je sedaj moj dom, zame ni obstajalo in šele v takih okoliščinah sem se bila zmožna zaljubiti v enega tipa. Ampak ta celotna situacija je prebila led in vrnila sem se prerojena. Sedaj sem zmožna zopet imeti nekoga rada in sem hvaležna za to.

[*purple*]

še ena taka več sm
tokrat očitno zares....

[Enschede]

Kaj je blo?

[Maychy]

ja dobr d ne čutiš tko..pol ni blo pri prejšnejm tko globoko...odvisn je kako sta si bla blizu itd.

Hm... Do bivšega sem še kako prekleto veliko čutila. Več kot kadarkoli prej do tipa. Ampak ja... Mogoče imam srečo, da nimam prevelikih težav s prebolevanjem, predvsem pa me je na koncu tako prizadel s tem, da mi je dal prosto pot, da me je to v veliki meri odvrnilo od njega. Ga pa imam še zmeraj lahko rada kot prijatelja. In tudi to nekaj šteje.

*purple*... držim pesti, da bo vse v redu!

[jagodka85]

še ena taka več sm
tokrat očitno zares....

ma dej blanči, ti nisi resna no al si?
kaj je blo pa zdj narobe? :bussi:

[cReAmY]

mah te tipe sedaj preveč razganja. POčakajate punce da pride tam oktober...potem pa pri tipih avanturice zbledijo in si zaželijo kaj več...To je res zelo opaziti.